Ukrajina bo v vojni zmagala, če bo Zahod izpolnil svoje obljube Kijevu o še večji finančni in vojaški pomoči, je še dejal Zelenski. "Če bodo naši partnerji spoštovali vse svoje dane obljube in roke, nas neizogibno čaka zmaga. Če bomo vsi opravili svojo nalogo, bomo vsi zmagali," je dejal na novinarski konferenci, ki se je začela z minuto molka za novinarje, ki so bili ubiti med poročanjem o vojni v Ukrajini. "Globoko se vam poklanjam za vse, kar ste poročali in povedali o Ukrajini, in za to, da svet ni pozabil na Ukrajino in nam pomaga," se je ukrajinski predsednik zahvalil zbranim novinarjem v Kijevu.
"Potrebujemo popolno podporo sveta," je dejal Zelenski in dodal, da se je ta žal začela šele po začetku invazije. Dejal je še, da mora ukrajinska vojska doseči vojaške uspehe, da bi pridobila podporo, saj "nihče ne mara poražencev".
Zelenski je na vprašanje, ali bi morale države Nata zaradi vojne v Ukrajini povečati izdatke za obrambo, odgovoril, da je ruska invazija prisilila ves svet in države članice Nata, da znova premislijo o svojih varnostnih sistemih. "Veliko držav v svetu je začelo povečevati svoje obrambne izdatke. Vojna v Ukrajini je pritisnila gumb za ponastavitev," je dejal Zelenski.
Na vprašanje, ali bi sodeloval v mirovnih pogajanjih, če bi za mizo sedel ruski predsednik Vladimir Putin, pa je odgovoril, da takšne ponudbe ne bi sprejel. "To ni več isti človek. Na drugi strani ni nikogar, s katerim bi se lahko pogovarjal," je pojasnil Zelenski.
Ukrajinski predsednik je dejal še, da mora njegova država poglobiti sodelovanje z državami v Afriki in Latinski Ameriki, da bi preprečila vpliv Rusije na teh območjih. "Ukrajina mora narediti korak naprej in se srečati z državami afriške celine. Dolga leta nismo dobro sodelovali, nismo bili pozorni, mislim, da je to velika napaka," je dejal Zelenski in dodal, da bi rad organiziral tudi skupni vrh z latinskoameriškimi državami.
Ob tem je ocenil, da mora Ukrajina sodelovati tudi s Kitajsko, potem ko je Peking pred obletnico ruske invazije predstavil načrt s predlogi za politično rešitev konflikta. "Pri tem dokumentu se mi zdi, da spoštuje naše zahteve po ozemeljski celovitosti. Moramo sodelovati s Kitajsko, če bo lahko spoštovala mednarodno pravo," je dejal Zelenski, ki je menil, da je dobro, da "se je Kitajska začela pogovarjati o Ukrajini". Dodal je, da ima v načrtu srečanje s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom, ni pa povedal, kdaj in kje naj bi se sešla. "To bo pomembno za svetovno varnost," je še ocenil Zelenski.
Tudi Moskva se je odzvala na kitajsko posredovanje pri mirovnem procesu. Predstavnica ruskega zunanjega ministra Marija Zaharova je dejala, da cenijo potezo Pekinga in da so odprti do ideje, da cilje "posebne vojaške operacije" dosežejo na političen in diplomatski način. "Delimo poglede Pekinga, konflikt je treba rešiti miroljubno. A to pomeni tudi priznanje nove ozemeljske realnosti v Ukrajini."
Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo so prav tako Ukrajino pozvali, naj začne mirovne pogovore z Rusijo, čeprav ruske sile še vedno okupirajo ukrajinsko ozemlje.
"Naredili bomo vse, da letos zmagamo"
Že zjutraj je Zelenski ob prvi obletnici začetka vojne v videonagovoru zadnje leto označil za leto upora, poguma, bolečine in enotnosti. "Glavno sporočilo je, da smo preživeli. Nismo bili poraženi. In naredili bomo vse, da letos zmagamo." V 15-minutnem videonagovoru, naslovljenem Leto nepremagljivosti, je najprej opomnil, kako je lani na ta dan nagovoril državo, ki se je zbudila v vojno. "Pred letom dni na ta dan, z istega kraja ob okoli 7. uri, sem vas nagovoril s kratko izjavo, dolgo le 67 sekund." Lanski 24. februar je označil za najdaljši dan v naših življenjih in najtežji dan v sodobni zgodovini. "Zbudili smo se zgodaj in od tedaj nismo spali." Ob tem je poudaril, da bodo premagali vsakogar.
"Nikoli ne bomo odpustili. Ne bomo odnehali, dokler ruski morilci ne bodo dobili zaslužene kazni. Kazni mednarodnega tribunala," je bil odločen Zelenski.
"Skoraj vsak ima v mobilnem telefonu vsaj en stik, ki se ne bo nikoli več oglasil na klic. Ki ne bo odgovoril na SMS-sporočilo: 'Kako si?' Ti dve preprosti besedi sta v tem letu vojne dobili nov pomen," je dejal Zelenski in pohvalil sodržavljane za njihov pogum, ker se niso predali, ampak so se uprli nasprotniku.
Po državi so ves dan v spomin na desetine tisoče padlih vojakov in civilistov potekale komemoracije, maše in spominske slovesnosti, Zelenski pa je dopoldne v središču Kijeva nagovoril ukrajinske borce in jim čestital za boj proti agresorju.
Morawiecki: Pripravljeni smo usposabljati ukrajinske pilote
V Kijevu je bil danes na obisku poljski premier Mateusz Morawiecki. Kot je dejal, je Poljska dostavila štiri leoparde Ukrajini, in izrazil upanje, da jih bo v kratkem še več. Kot je še dejal, se nadeja, da bo Ukrajina postala članica EU-ja v bližnji prihodnosti. "Danes vam kot prva evropska država želimo predati prve štiri tanke leopard 2A4. Kmalu vam jih bomo predali še več, prav tako pa bomo v nekaj dneh dobavili tanke PT-91," je dejal poljski premier in zatrdil, da se Varšava zavzema za to, da bi zaveznice v EU-ju in Natu storile enako.
Sporočil je tudi, da je Poljska pripravljena usposabljati ukrajinske pilote za bojna letala F-16, vendar se bo po njegovih besedah treba o tem dogovoriti v okviru širše koalicije. "Moč poljsko-ukrajinskih odnosov Moskvo straši, o tem sem prepričan. Njihova barbarska agresija pa zahteva odločen odgovor," je še dejal Morawiecki.
Tudi Švedska je sporočila, da bo Kijevu poslala do deset leopardov, nemško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da bodo Poljski dali 18 tankov leopard, ne 14, kot je veljalo do zdaj.
Medtem je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so v bojih v doneški regiji ubili 240 vojakov, skupina Wanger pa je sporočila, da so zavzeli vas Berhivka blizu Bahmuta.
Medvedjev: Zmago bomo dosegli
Nekdanji ruski predsednik in premier Dmitrij Medvedjev je ob obletnici začetka bojev dejal, da je za Moskvo edini način, da zagotovi trajni mir z Ukrajino, ta, da porine mejo s sovražnimi državami, kolikor je to mogoče, tudi če to pomeni do meje s Poljsko. "Zmago bomo dosegli. Vsi si želimo, da se to zgodi čim prej. In ta dan bo prišel," je na Telegramu zapisal Medvedjev, ki je zdaj podpredsednik ruskega varnostnega sveta. Ob tem je dodal, da bodo pogajanja z Ukrajino in Zahodom težka, ampak da bodo sklenili "neke vrste dogovor". "Zato je tako pomembno, da dosežemo vse cilje posebne vojaške operacije. Odriniti meje groženj naši državi čim dlje, tudi če je to do meja Poljske," je dodal nekdanji ruski predsednik in premier.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa se je po telefonu pogovarjal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Ta je pozval k pravičnemu miru v Ukrajini, da bi preprečili nadaljnje uničenje in izgubo življenj.
Turčija si skorajda od začetka ruske invazije v Ukrajini prizadeva posredovati v konfliktu, pri čemer se opira na dobre odnose z Moskvo in Kijevom. Gostila je že dva kroga mirovnih pogovorov in pomagala skleniti sporazum, s katerim je bila obnovljena dobava ukrajinskega žita prek Črnega morja.
Kitajska s predlogom za rešitev konflikta
Kitajska je danes predstavila načrt za politično rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem poziva Rusijo in Ukrajino, naj čim prej začneta mirovne pogovore, obenem pa svari pred uporabo jedrskega orožja, poročajo tuje tiskovne agencije. Zunanje ministrstvo v Pekingu je predstavilo dokument v 12 točkah.
"Konflikt in vojna ne koristita nikomur. Vse stranke morajo ostati razumne in se vzdržati uporabe sile, da bi se izognili stopnjevanju napetosti in preprečili, da bi se kriza še zaostrila ali ušla izpod nadzora," so zapisali v izjavi.
Dokument je nastal po obtožbah Zahoda, da Kitajska razmišlja o oboroževanju Rusije, kar je Peking zavrnil kot lažne informacije. "Vse strani bi morale podpreti Rusijo in Ukrajino pri delu v isti smeri in čimprejšnji ponovni vzpostavitvi neposrednega dialoga," piše v načrtu, ki so ga danes objavili na spletni strani zunanjega ministrstva.
Ruski predsednik Vladimir Putin je od začetka invazije v Ukrajini že večkrat zagrozil z jedrskim orožjem. Kitajska v dokumentu poudarja nasprotovanje ne le uporabi jedrskega orožja, temveč tudi grožnji z njegovo uporabo, ob tem pa poudarja nujnost zaščite civilnega prebivalstva. "Strani v spopadu bi morale dosledno spoštovati mednarodno humanitarno pravo in se izogibati napadom na civiliste ali civilne objekte," piše v dokumentu.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je v odzivu na kitajski predlog dejal, da mora vsak načrt o koncu vojne vsebovati umik ruskih enot na meje, kot so bile leta 1991.
Von der Leyen in Stoltenberg: Kitajska je izbrala stran
V odzivu na kitajski predlog je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da Kitajska ni predložila predloga mirovnega načrta, temveč nekaj načel. "Treba jih je gledati v določeni luči, in sicer, da je Kitajska že zavzela stran, ko je na primer, podpisala dogovor o prijateljstvu tik pred invazijo," je dejala. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je bil v odzivu na predlog Pekinga zadržan. "Kitajska nima veliko kredibilnosti, ker ni bila sposobna obsoditi nezakonite invazije v Ukrajini," je dejal v Talinu.
ZDA so se na kitajski mirovni načrt odzvale kritično
Svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan je poudaril, da bi se vojna lahko končala jutri, če bi Rusija prenehala napadati Ukrajino in umaknila svoje sile. Kot je še dejal za ameriško televizijsko mrežo CNN, je Rusija to vojno že izgubila. "Cilji Rusije v tej vojni so bili izbrisati Ukrajino z zemljevida in jo vključiti v Rusijo. To jim ni uspelo in jim ne more uspeti," je dejal.
Kitajska si prizadeva, da bi bila v konfliktu nevtralna, obenem pa ohranja tesne vezi s strateško zaveznico Rusijo.
ZDA in Združeno kraljestvo z novimi sankcijami, EU ne
Washington in London sta ob obletnici napada na Ukrajino napovedala nove sankcije proti Rusiji. Sankcije bodo med drugim neposredno prizadele ruski bančni in rudarski sektor ter njeno obrambno industrijo. ZDA so na seznam sankcioniranih dodale 200, Velika Britanija pa 92 posameznikov in podjetij. Podjetjem, za katera bo ugotovljeno, da podpirajo ruski obrambni sektor, bo onemogočeno kupovanje določene ameriške tehnologije. Sporočili so še, da so te sankcije bile sprejete v koordinaciji s partnericami iz skupine G7 in preostalimi zaveznicami.
ZDA so napovedale tudi dodatni dve milijardi dolarjev vojaške pomoči Ukrajini in 200-odstotne carine na ruski aluminij, ki bodo veljale od 10. marca naprej.
Sankcije proti državam, ki podpirajo Rusijo, je napovedala skupina držav G7, Evropska unija pa se medtem ni mogla uskladiti o novem svežnju sankcij.
Skupina G7 se je tudi zavezala, da bo okrepila diplomatsko, finančno in vojaško podporo Ukrajini ter povečala stroške za Rusijo in tiste, ki podpirajo njena vojna prizadevanja, pri čemer pa niso izpostavili nobene države. "Tretje države ali druge mednarodne akterje, ki se skušajo izogniti našim ukrepom ali jih spodkopati, pozivamo, naj prenehajo zagotavljati materialno podporo ruski vojni," so v skupni izjavi zapisali voditelji skupine G7.
Prav tako so opozorili, da je neodgovorna jedrska retorika Rusije nesprejemljiva in da bo vsaka uporaba kemičnega, biološkega, radiološkega ali jedrskega orožja od Rusije imela hude posledice.
Moskva: Režim v Kijevu je okrepil priprave na napad na Pridnestrsko moldavsko republiko
Rusko obrambno ministrstvo je v četrtek sporočilo, da želi Ukrajina domnevno ofenzivo ruskih enot iz separatistične regije Pridnestrje v Moldaviji izkoristiti kot razlog za napad na to regijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem je zatrdilo, da se bo Rusija na provokacijo odzvala. V Kišinjevu so navedbe Moskve zanikali in pozvali k miru. "Režim v Kijevu je okrepil priprave na invazijo na Pridnestrsko moldavsko republiko," je ministrstvo navedlo v izjavi in zatrdilo, da se na meji med Ukrajino in Pridnestrjem zbirajo ukrajinske enote, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kijev je te navedbe zavrnil.
Separatistična moldavska regija Pridnestrje, ki meji na Ukrajino in v kateri živi veliko Rusov, se je po kratki vojni leta 1992 odcepila od Moldavije. Od takrat ima Rusija tam nameščene vojake, ki delujejo kot tako imenovani mirovniki. Moldavija, ki ni članica zveze Nato, je tudi politično v splošnem razdeljena med proevropske in proruske sile.
Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva naj bi ukrajinske sile napad na Pridnestrje začele kot odgovor na od Kijeva uprizorjeno invazijo ruskih sil z ozemlja regije.
Rusko članstvo v globalnem organu za preprečevanje pranja denarja zamrznjeno
Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), mednarodni organ za sodelovanje držav in drugih jurisdikcij pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, se je zaradi napada na Ukrajino odločila zamrzniti članstvo Rusije.
FATF je ob koncu petdnevnega plenarnega zasedanja na sedežu organizacije v Parizu ostro obsodil "nezakonito, z ničimer izzvano in neupravičeno" rusko agresijo v Ukrajini. Kot je ocenil, so nesprejemljiva dejanja Rusije v popolnem nasprotju z osnovnimi načeli organizacije, ki so zagotavljanje varnosti in celovitosti globalnega finančnega sistema ter mednarodnega sodelovanja ob medsebojnem spoštovanju.
Glede na vse to so se v FATF-u odločili Rusiji začasno odvzeti članske pravice, medtem ko država še vedno ostaja odgovorna za spoštovanje standardov organizacije in izpolnjevanje svojih finančnih obveznosti.
Rusija medtem še vedno ostaja članica evrazijske skupine za boj proti pranju denarja, ki je skupaj s FATF-om in drugimi sorodnimi akterji del svetovne mreže organizacij in forumov na tem področju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje