Ruska vojaka stražita hidroelektrarno v Novi Kahovki. Ta v napadu ni bila poškodovana. Foto: AP
Ruska vojaka stražita hidroelektrarno v Novi Kahovki. Ta v napadu ni bila poškodovana. Foto: AP

Ukrajinska stran trdi, da so v napadu uničili vojaško opremo, ruske sile pa naj bi v napadu izgubile več kot 50 vojakov. Ruska tiskovna agencija RIA Novosti je danes zjutraj poročala o sedmih smrtnih žrtvah napada. Pri tem naj bi bili še štirje pogrešani in več deset ranjenih, pri čemer se je sklicevala na sporočila proruskih oblasti v kraju, ki trdijo, da so izstrelki zadeli zgolj civilne objekte.

Prav tako je prorusko vodstvo sporočilo, da je veliko ljudi pokopanih pod ruševinami, da je bilo v obstreljevanju poškodovanih več sto domov in da naj bi bilo uničenih tudi 35 ton humanitarne pomoči, vključno s hrano za domačine.

Kijev je tamkajšnje civiliste zaradi napovedane protiofenzive pred kratkim pozval k evakuaciji. Območja pod ruskim nadzorom naj bi znova osvojili predvsem z orožjem, ki so jim ga dobavile zahodne države. Ruski viri trdijo, da je bil v ukrajinskem napadu na Novo Kahovko uporabljen raketni sistem HIMARS, ki so ga Kijevu dobavile ZDA.

Umrlo že več kot 5000 civilistov

Od začetka ruske agresije na Ukrajino je bilo v spopadih ubitih že več kot 5000 civilistov, kažejo danes objavljeni podatki urada ZN-a za človekove pravice. Dejansko število civilnih žrtev je po navedbah urada verjetno precej višje, saj ZN nima dostopa do območij najhujših spopadov.

Po dostopnih podatkih je bilo od 24. februarja, ko je Rusija začela invazijo v Ukrajini, skupno ubitih 5042 civilistov, od tega 343 mladoletnikov, 11.544 pa je bilo ranjenih, od tega 357 otrok, je urad zapisal v izjavi.

Več kot polovica smrtnih žrtev med civilisti je bilo ugotovljenih marca, večina pa jih je umrla zaradi napadov z eksplozivnimi napravami, vključno z bombardiranjem iz zraka, težkim topništvom in raketnimi sistemi, so že navedli pri uradu.

Dejansko število civilnih žrtev je verjetno višje, saj ZN nima dostopa do območij, kjer še vedno divjajo najhujši spopadi.

EU in ZDA z dodatno pomočjo za Ukrajino

Finančni ministri držav članic EU-ja so potrdili dodatno makrofinančno pomoč Ukrajini milijardo evrov, ki bo namenjena najnujnejšim finančnim potrebam te države. Doslej je Unija Ukrajini od začetka ruske invazije izplačala 1,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči.

Sredstva bodo Kijevu izplačana na podlagi memoranduma, v katerem bodo določili zahteve glede poročanja ukrajinskih oblasti o njihovi porabi.

Evropska komisija je že sredi maja napovedala dodatnih devet milijard makrofinančne pomoči Ukrajini, a še vedno ni predstavila predloga, ki bi to omogočil. Finančna pomoč EU-ja dopolnjuje pomoč Ukrajini na drugih področjih, med drugim na humanitarnem, razvojnem in obrambnem.

Ameriško finančno ministrstvo je napovedalo, da bodo ZDA Ukrajini namenile pomoč 1,7 milijarde dolarjev, s katero bodo pomagale nadaljevati financiranje osnovnih storitev v državi, je navedeno v izjavi ministrstva. Plačilo je sicer del 7,5 milijarde dolarjev vrednega svežnja pomoči, ki ga je predsednik ZDA Joe Biden odobril maja.

Dodatna sredstva bodo namenjena osnovnim storitvam v Ukrajini, kot je izplačilo plač zdravstvenim delavcem, je še navedeno v izjavi ministrstva. Plačilo bo izvedeno prek Svetovne banke, ki ocenjuje, da bi se zaradi vojne ukrajinsko gospodarstvo letos lahko skrčilo za do 45 odstotkov.

"Ta najnovejši prispevek h gospodarski pomoči Ukrajini je del zaveze predsednika Bidna, da bo podprl ukrajinsko vlado, ki brani ukrajinsko demokracijo pred neizprosno in neupravičeno rusko vojno," je dejala ameriška finančna ministrica Janet Yellen.

Ukrajina ima trenutno proračunski primanjkljaj, ki se vsak mesec poveča za pet milijard dolarjev, ob tem pa se še dodatno poslabšuje zaradi njene nezmožnosti zbiranja sredstev ali dostopa do financiranja na zunanjih trgih.

Washington je aprila in maja prek Svetovne banke Ukrajini že izplačal dva obroka pomoči v znesku 500 milijonov dolarjev, s katerima so želeli pomagati Ukrajini pri pokrivanju neposrednih stroškov v vojni proti ruskim silam. Junija so ZDA Ukrajini namenile tudi tretji obrok finančne pomoči v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, so še navedli na ministrstvu.

Zadnji del sredstev bo Ukrajini nakazan predvidoma do konca septembra. ZDA so Kijevu od začetka ruske invazije dobavile tudi že za več kot šest milijard dolarjev vojaške pomoči.

Nizozemska obljublja dodatno orožje

Nove pošiljke orožja je v ponedeljek med obiskom Kijeva Ukrajini obljubil tudi nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska je Ukrajini že dobavila orožje v vrednosti skoraj 175 milijonov ameriških dolarjev, vključno s havbicami. Pet kosov težkega orožja je bilo že dobavljenih, še trije pa naj bi dobavljeni v bližnji prihodnosti.

V Hersonu 10.000 prebivalcev prejelo ruske potne liste

Medtem je namestnica vodje proruske uprave regije Herson Jekaterina Gubareva na Telegramu v ponedeljek zapisala, da naj bi že več kot 10.000 prebivalcev te pokrajine prejelo ruske potne liste. Prvi ruski potni listi naj bi bili v pokrajini Herson izdani pred mesecem dni, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Rusko državljanstvo po hitrem postopku omogočeno za vse Ukrajince

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem v ponedeljek izdal odlok, ki omogoča hitrejšo pridobitev ruskega državljanstva za vse prebivalce Ukrajine. Predhodno je ta možnost veljala le za prebivalce obeh separatističnih republik Doneck in Lugansk, ki ju priznava Moskva, ter za pokrajini Herson in Zaporožje, v katerih ruska vojska nadzoruje večje dele ozemlja.

EU zamrznil 13,8 milijarde evrov ruskega premoženja

Evropska unija je od 24. februarja, ko je Rusija začela invazijo v Ukrajini, zamrznila rusko premoženje v vrednosti 13,8 milijarde evrov, "kar je precej veliko", je povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Velik del zasega, več kot 12 milijard evrov, prihaja iz petih članic. Reynders jih ni želel imenovati, vendar je dodal, da bodo tudi druge članice okrepile prizadevanja.

Nemški finančni minister Christian Lindner je sredi junija ocenil, da je Nemčija zamrznila za 4,48 milijarde evrov premoženja.

Konec junija je mednarodna delovna skupina za sankcije sporočila, da so njene članice, vključno z več državami EU-ja, blokirale za 30 milijard dolarjev premoženja ruskih poslovnežev in uradnikov.

Delovna skupina za rusko elito, posrednike in oligarhe (REPO) pa je sporočila, da so njene članice, med katerimi so tudi ZDA, Kanada, Velika Britanija, Japonska in druge zaveznice, imobilizirale 300 milijard dolarjev v lasti ruske centralne banke.

EU je doslej sprejel šest svežnjev sankcij proti Rusiji, vključno s prepovedjo uvoza večine ruske nafte, ki je bila sprejeta na začetku junija.

Skupno je bilo zamrznjeno premoženje 98 podjetij in 1158 posameznikov, vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki so jima prepovedali vstop v EU.

Bela hiša: Rusija od Irana kupuje brezpilotnike

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je v ponedeljek povedal novinarjem, da Rusija od Irana kupuje oborožena brezpilotna letala za uporabo v vojni proti Ukrajini.

Sullivan je povedal, da še ni jasno, ali je Iran Rusiji že poslal brezpilotna letala, vendar pa naj bi se pripravljal, da jih pošlje več sto. To naj bi bil dokaz, da Rusija za vojno plačuje visoko ceno, saj ji zmanjkuje lastne oborožitve.

Iran naj bi že ta mesec začel uriti ruske vojake za uporabo teh letal. V državi zadnjih 20 let izpopolnjujejo svoja brezpilotna letala, s katerimi med drugim zalagajo hutijevce v Jemnu, ki so z njimi v preteklosti napadli cilje v Savdski Arabiji.

Rusija je pred napadom na Ukrajino tehnologijo za brezpilotna letala kupovala od Izraela. Ta je zavzel nevtralno držo glede vojne v Ukrajini in posledično Rusiji brezpilotnikov ne dobavlja več.

Ruski predsednik Putin se bo prihodnji teden v Iranu udeležil vrha glede reševanja krize v Siriji. Sešel se bo z iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Japonska in ZDA napovedale zaostritev sankcij proti Rusiji

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen in japonski finančni minister Šuniči Suzuki sta se v Tokiu dogovorila, da bosta v podporo Ukrajini in v boju proti gospodarski nestabilnosti, ki jo je povzročila ruska invazija v tej državi, uvedla dodatne sankcije proti Rusiji.

"Enotna sva v odločni obsodbi ruske neizprosne, neupravičene in nezakonite vojne proti Ukrajini in nameravava z izvajanjem gospodarskih in finančnih sankcij še naprej povečevati stroške ruske vojne," sta zapisala v skupni izjavi.

Med drugim sta se dogovorila, da bosta uskladila svoj odziv na gospodarske posledice ruske invazije, kot je nestanovitnost na deviznih trgih in v gospodarstvu. V izjavi sta kot glavne izzive za svetovno gospodarstvo izpostavila še naraščajoče cene hrane, energije in surovin ter nezanesljivo preskrbo s hrano.

Yellenova se je s Suzukijem srečala v okviru postanka na Japonskem med potjo na srečanje finančnih ministrov in upraviteljev centralnih bank skupine G20, ki se bo v petek začelo v Indoneziji.

Med obiskom v Tokiu se je za zaprtimi vrati sešla tudi z guvernerjem japonske centralne banke Haruhikom Kurodo, ki sta razpravljala o inflaciji in vplivu ruske invazije na svetovno gospodarstvo.