Župan mesta Černigov Oleksandr Lomako je dejal, da so ruski izstrelki zadeli civilno stavbo na gosto naseljenem območju.

Po navedbah guvernerja istoimenske pokrajine Vjačeslava Čausa so ruske sile napad izvedle s tremi raketami v bližini središča Černigova. "Veliko večnadstropnih stavb je bilo poškodovanih. Civilna infrastruktura je poškodovana. Več deset vozil je bilo uničenih," je dejal.

Tudi guverner je poročal o smrtnih žrtvah in ranjenih, a števila ni podal.

Napad se je zgodil nekaj ur po poročilih, da so ukrajinske sile napadle rusko vojaško letališče na severu zasedenega Krima, poroča BBC.

Del pokrajine, ki na severu meji na Belorusijo, so ruske sile za nekaj tednov zasedle kmalu po začetku invazije v Ukrajini februarja 2022. Po poznejšem umiku ruske vojske pa se je pokrajina v večini izognila večjim napadom, saj se je glavnina spopadov preusmerila na vzhod in jug države.

Rusija je sicer v zadnjih mesecih znova okrepila napade na Ukrajino, zlasti na njeno energetsko infrastrukturo. Kijev zato svoje zaveznike poziva, naj mu priskočijo na pomoč z naprednimi sistemi zračne obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da žrtev v Černigovu ne bi bilo, če bi Ukrajina prejela zadostno število sistemov zračne obrambe in če bi bila mednarodna skupnost odločna v boju proti ruskemu terorju.

Poziv župana Harkova ameriškim kongresnikom

Župan Harkova Igor Terehov pa je opozoril, da temu ukrajinskemu mestu grozi, da postane "drugi Alep", če ameriški kongresniki ne izglasujejo dodatne vojaške pomoči za Ukrajino, predvsem sistemov zračne obrambe, ki jih potrebujejo za obrambo pred ruskimi raketnimi napadi.

Kot je dejal Terehov, je Rusija spremenila taktiko, s katero poskuša uničiti električno oskrbo mesta in "terorizirati" 1,3 milijona prebivalcev Harkova z obstreljevanjem stanovanjskih območij, pri čemer prebivalci izkušajo večurne električne mrke.

Župan drugega največjega mesta v Ukrajini pravi, da je 60 milijard dolarjev vreden sveženj vojaške pomoči, ki je zastal v kongresu, za Ukrajince "ključnega pomena", Zahod pa pozval, naj se znova osredotoči na ukrajinsko vojno.

“Potrebujemo to podporo, da bi preprečili, da Harkov postane drugi Alep,” je dejal Terekov, ki se je pri tem nanašal na sirsko mesto, ki so ga na vrhuncu sirske državljanske vojne pred desetimi leti silovito obstreljevale tako sirske vladne sile kot tudi ruske sile.

20 držav obljubilo denar za 500.000 izstrelkov Ukrajini

Približno 20 držav je v okviru češke pobude za nabavo 800.000 topniških izstrelkov za Ukrajino iz držav zunaj EU-ja obljubilo dovolj sredstev za nakup 500.000 izstrelkov, je izjavil češki premier Petr Fiala.

"Vesel sem, da se je naši pobudi v tem trenutku pridružilo že okoli 20 držav – od Kanade, Nemčije in Nizozemske do Poljske," je med obiskom v Washingtonu dejal Fiala. Po njegovih besedah bo Ukrajina prve izstrelke prejela junija.

Ob tem je izjavil, da ne vidi razloga, zakaj donatorice ne bi mogle v prihodnjih 12 mesecih Ukrajini dobaviti milijona izstrelkov. "Želim poudariti, da ta pobuda ni enkraten projekt. Naš cilj je vzpostaviti dolgoročni sistem oskrbe s strelivom. To bo neposredno pripomoglo k spremembi razmer na bojišču," je dodal.

Češka je nakup topniških izstrelkov za Ukrajino v tretjih državah predlagala že februarja kot odgovor na pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti za strelivo v EU-ju. Od takrat se je pobudi pridružilo že več držav, med njimi tudi Slovenija. Kot je marca sporočilo obrambno ministrstvo, je vlada za češko pobudo zagotovila milijon evrov.

Časopis Financial Times je pred kratkim poročal, da bo nakup 800.000 izstrelkov stal približno 1,5 milijarde dolarjev. Češki komisar za obnovo Ukrajine Tomaš Kopečni pa je v torek povedal, da je znesek približno dvakrat višji.

Slovaki iz lastnih žepov zbirajo sredstva za ukrajinsko obrambo

Potem ko je slovaška vlada Ukrajini prenehala dobavljati vojaško pomoč, so Slovaki sami začeli zbirati sredstva za obrambo sosede. Pobuda državljanov je od ponedeljka zbrala več kot pol milijona evrov za strelivo za ukrajinsko vojsko, ki se brani pred Rusijo.

Premier Robert Fico medtem vztraja, da Slovaška ne more več ničesar dati Ukrajini. Fico, ki se je po petih letih v opoziciji oktobra lani vrnil na čelo slovaške vlade, je dal jasno vedeti, da meni, da ni vojaške rešitve konflikta v Ukrajini. Fico je tudi kritičen do prejšnje vlade, ker je Ukrajini dala sistem zračne obrambe s-300. Kot pravi, tega sam nikoli ne bi storil.

V znak nasprotovanja vladi se je oblikovala Ukrajini naklonjena skupina državljanov, ki je v ponedeljek z namenom zbiranja sredstev za nakup streliva za ukrajinske sile zagnala pobudo Mir za Ukrajino. Do danes so zbrali že 575.000 evrov, navajajo organizatorji.

Zbrana sredstva bodo predvidoma namenili omenjeni češki pobudi za nabavo 800.000 topniških izstrelkov za Ukrajino iz držav zunaj EU-ja. Slovaška vlada se pobudi, ki trenutno vključuje 20 držav, ne bo pridružila.

Pobudniki upajo, da bodo zbrali milijon evrov, s čimer bi, kot so navedli, izenačili znesek, ki ga pobudi namenja Slovenija.

Fico, ki se je v preteklih mesecih spopadal z oznako proruskega politika, je na nedavni skupni seji vlad Slovaške in Ukrajine poudaril, da je bila "uporaba ruske vojaške sile v Ukrajini huda kršitev mednarodnega prava", in dodal, da se zavzema za mirno rešitev vojne, ki bo spoštovala ozemeljsko celovitost Ukrajine.