Že od konca hladne vojne poteka proces iskanja cenejših in okretnejših orožij.

V vojni s terorizmom se v ZDA vse bolj uveljavlja naslonitev na daljinsko vodena letala oz. tako imenovane zmaje, ki so se v Iraku in Afganistanu obnesli tako pri izvidništvu kot tudi v oboroženih napadih.

Gre za dve vrsti daljinsko vodenih letal - predator (dolžina 8 m, pogonski motor je podoben močnejšemu motorju snežnih sani, stane 4,5 milijona dolarjev) in reaper (kosec), ki je posodobljen in močneje oborožen brat, oba izdeluje General Atomic v tovarni v San Diegu.

Začeli so v BiH-u in na Kosovu
Predatorje so prvič uporabljali kot vohunska letala med vojno v Bosni in Hercegovini in pozneje na Kosovu, po terorističnih napadih v ZDA 2001 pa so zmaje tudi oborožili in jih usposobili za napade. Njihovo število je od 167 leta 2001 naraslo na 5.500, ameriška vojska pa zahteva vedno nove.

S takšnimi letali v Iraku in Afganistanu vsak danopravijo 34 izvidniških poletov (še leta 2006 samo 12), mesečno pa "postrežejo" s 16.000 urami videoposnetkov strateških cest, poti, naprav in premikov. Kadar to zahteva položaj, z njimi tudi napadejo cilje.

Ameriška industrija težko sledi vedno novim naročilom in zahtevam, nove izvedbe tako rekoč odnesejo s tekočega traku, še preden so dobro preizkušene. To povzroča znatne izgube, ki pa so po mnenju strategov v okviru dopustnega.

Upravljajo jih računalniško iz ZDA
Primanjkuje tudi upravljavcev teh daljinsko vodenih letal, ki praviloma sedijo kar v eni izmed letalskih baz v ZDA, od koder upravljajo zmaje na drugi polobli, tudi 12.000 km daleč. Zaposlili so tudi upokojene pilote. V 70-80 % gre za opazovanje (izvidništvo), preostalo pa za vojaške akcije z napadanjem ciljev.

Čeprav so naprave natančne in omogočajo dobro vidljivost tudi sredi noči, pogosto prihaja tudi do nedolžnih žrtev, kar povzroča skrbi tudi ameriški civilni družbi.

B. B.