Državni sekretariat Vatikana in podjetje Abbazia, ki so ga v Pulju registrirali italijanski benediktinci, nasprotujeta odločitvi hrvaškega pravosodnega ministrstva, ki je 9. avgusta letos razveljavilo rešitev bujskega urada za premoženjsko-pravne zadeve in premoženje župnije Dajla vrnilo hrvaški državi.

V Bujah so med letoma 1997 in 2002 sprejeli več sklepov, s katerimi so potrdili, da je lastnica 400 hektarjev kmetijskega in gradbeniškega zemljišča kot pravna dedinja premoženja benediktinskega samostana, ki je bilo nacionalizirano po drugi svetovni vojni, župnija Dajla.

Hrvaški mediji so poročali, da se je država v sredo v Bujah vpisala kot edina lastnica spornega premoženja, potem ko so razveljavili prejšnja sklepa o lastniških vpisih. Vsebina pritožb Vatikana in benediktincev ni bila objavljena.

Razprava 19. oktobra
Na občinskem sodišču v Bujah so povedali, da so razpravo med zainteresiranimi stranmi na prošnji podjetja Abbazia z 19. septembra preložili na 19. oktober. Upravno sodišče bi odločitev lahko sprejelo v treh letih in pol, saj spor nima oznake "nujno".

Zaplet v zvezi z nepremičninami je nastal, ko je papež Benedikt XVI. odločil, da mora poreško-puljska škofija samostan in zemljišče v Dajli vrniti italijanskim benediktincem iz Abbazie di Parglia pri Padovi ter jim izplačati štiri milijone evrov odškodnine. Poreško-puljski škof Ivan Milovan se je temu uprl, v spor pa se je vpletla tudi politika.

Hrvaški državni vrh je opozoril, da je italijanski red že dobil odškodnino za odvzeto premoženje na podlagi Osimskih sporazumov, premierka Jadranka Kosor pa je papeža pozvala, naj znova preuči svojo odločitev.