Preden se bodo Britanci v četrtek podali na volišča, je jasno samo eno: že drugič zapored se obeta prelom s tradicijo enostrankarske vlade, saj bo za vladanje po sedmem maju najverjetneje spet potrebno sklepanje koalicij. Na zadnjih volitvah pred petimi leti so zmago slavili konservativci, a brez absolutne večine, zato so s tretjeuvrščenimi liberalnimi demokrati oblikovali koalicijo, ki je vodila državo kot prva koalicijska vlada po 2. svetovni vojni.
Kdo bo prvi - konservativci ali laburisti?
Kot napovedujejo javnomnenjske raziskave, si niti laburistom pod vodstvom Eda Milibanda niti konservativcem pod taktirko premierja Davida Camerona ne bo uspelo zagotoviti absolutne večine, saj se stranki s približno odstotno točko ali dvema vrtita okoli 33-odstotne podpore. Na tretje mesto se trenutno uvršča desna evroskeptična stranka Ukip, ki ji javnomnenjske raziskave napovedujejo približno 15 odstotkov podpore. "Frustracija javnosti z običajno politiko se odraža na dva načina - z zavračanjem politične elite in z vse večjo podporo manjšim strankam," sta ob tem za The Telegraph povedali politični analitičarki Jennifer Hudson in Rosie Campbell.
Na četrtem mestu je trenutno tradicionalno tretja najmočnejša stranka, liberalni demokrati, ki so se morali po vstopu v koalicijo s konservativci braniti očitkov, da so se prodali. Ugled stranke in njenega predsednika Nicka Clegga pa naj bi najbolj načelo dejstvo, da so prelomili predvolilno obljubo, da ne bo zvišanja univerzitetnih šolnin. Na peto mesto ankete uvrščajo Zelene s predvideno podporo okrog petih odstotkov.
Škotska stranka bi lahko pomešala štrene
Štrene bi lahko pri morebitnem sklepanju koalicij dodatno pomešali še škotski nacionalisti (SNP), ki bi lahko glede na nekatere napovedi postali celo tretja najmočnejša stranka v parlamentu. Stranka se za glasove sicer poteguje le na Škotskem, a bi lahko iz rok laburistov v njihovi tradicionalni trdnjavi iztrgala veliko večino od tamkajšnjih 59 volilnih okrožij, po nekaterih napovedih naj bi bili celo vsi škotski poslanci iz njenih vrst.
SNP se je kot morebiten jeziček na tehtnici začel omenjati v primeru, če nobena stranka ne bo osvojila absolutne večine. Ko je predsednica SNP-ja Nicola Sturgeon, ki je s svojimi nastopi v kampanji pogosto zasenčila celo največje politične mačke, laburistom ob morebitni zmagi ponudila roko sodelovanja, je s tem povzročila veliko vroče krvi. Vodja laburistov Ed Miliband je sicer zavrnil možnost koalicije s škotsko stranko, a so tekmeci kljub temu odločno napadli morebitno zavezništvo.
Konservativci svarijo pred strašljivimi posledicami, ki da bi jih tovrstno zavezništvo s stranko, ki je bila na čelu prizadevanj za odcepitev Škotske, imelo za državo, vodja liberalnih demokratov Nick Clegg, ki se kot koalicijski partner ponuja tako laburistom kot konservativcem, pa je izključil koalicijo z laburisti, če bodo ti imeli podporo SNP-ja.
Na drugi strani pa nikakor ni pričakovati, da bi lahko pomembnejšo vlogo pri sklepanju koalicij odigral Ukip, ki je sicer na lanskih volitvah v Evropski parlament osvojil največ glasov. Letos se mu v najboljšem primeru obeta nekaj sedežev, bi pa lahko v nekaterih okrožjih konservativce prikrajšal za ključne glasove, kar bi jih lahko stalo zmage nad laburisti.
Največ poudarka na gospodarstvu, veliko besed tudi o zdravstvu
Težišče tokratne volilne kampanje je bilo na z gospodarstvom povezanih vprašanjih. Cameron se je v znamenju okrevanja hvalil z rešitvijo zadolžene države, medtem ko so laburisti iskali pomanjkljivosti v dosedanjih ukrepih in iskali izgovore za primanjkljaj, ki je nastal v času njihovega vladanja. Pomembna tema, ki bi znala imeti celo odločilen pomen za izid volitev, je bilo tudi zdravstvo. Med voditelji strank so se kresala mnenja o tem, kako bi se bilo najbolje lotiti reševanja nekoč ikone med institucijami v državi - nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS). Nanj so Britanci izjemno ponosni, a ga pesti vse več težav.
Evroskeptični Ukip pa je bil odgovoren za to, da je bila ena pomembnejših tem v kampanji tudi priseljevanje v državo, ki je za stranko problematično zlasti z vidika svobode gibanja, ki jo prinaša članstvo v Evropski uniji. K razpravi o tem so pritegnili predvsem konservativce, katerih predsednik David Cameron obljublja tudi referendum o članstvu države v Evropski uniji, če njegova stranka zmaga na volitvah.
Prve napovedi v četrtek ponoči, bolj jasni izidi v petek zjutraj
Volišča bodo v četrtek svoja vrata odprla ob 8. uri, zaprla pa se bodo ob 23. uri po srednjeevropskem času. Takoj po zaprtju volišč bodo na podlagi vzporednih volitev objavljene napovedi, ki naj bi poleg deleža osvojenih glasov posameznih strank vključevale tudi verjetno porazdelitev sedežev. Bolj dokončna slika volilne pokrajine pa bo znana šele v petek zjutraj, saj bodo izidi iz različnih delov države počasi kapljali vso noč.
Če bo kateri izmed strank uspelo osvojiti absolutno večino, bo že takoj jasno, kdo je novi premier, in tako bi ta lahko takoj začel oblikovati vlado. Če absolutnega zmagovalca ne bo, pa je pričakovati, da bo zmagovalec že v petek začel pogajanja za oblikovanje vladne večine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje