Ruski predsednik Putin je odredil prvo delno mobilizacijo v Rusiji po drugi svetovni vojni. Za vojno v Ukrajini bo vpoklicanih 300.000 rezervistov in ljudi z izkušnjami v vojski. Napoved je sprožila proteste po Rusiji, v državi je močno naraslo zanimanje za letalske vozovnice v tujino.

Putin je v nagovoru še zatrdil, da so članice zavezništva Nato, in dejal, da ima Rusija "veliko orožja za odgovor". "Če bo ogrožena ozemeljska celovitost naše države, bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito naših ljudi. To ni pretvarjanje," je dejal.

Putinova napoved mobilizacije in omembe jedrskega orožja so sprožile številne reakcije mednarodne skupnosti.

Kitajska poziva k prekinitvi ognja

Ruska zaveznica Kitajska je pozvala k čimprejšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. "Zadevne strani pozivamo, naj z dialogom uresničijo prekinitev ognja in čim prej najdejo rešitev, ki bo upoštevala legitimne varnostne interese vseh strani," je na redni novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin.

Poudaril je, da je Kitajska pripravljena sodelovati z mednarodno skupnostjo, da bi še naprej igrala konstruktivno vlogo pri umirjanju razmer, in hkrati dodal, da Peking vztraja, da je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav. Ob tem je še sporočil, da je treba upoštevati tudi legitimne varnostne interese držav in podpirati vsa prizadevanja za mirno reševanje kriz.

Kitajska in Rusija sta v zadnjih letih bistveno okrepili medsebojne odnose. Prejšnji teden sta se Putin in kitajski voditelj Ši Džinping srečala na vrhu voditeljev v Uzbekistanu, kjer je ruski predsednik obsodil poskuse ustvarjanja "enopolarnega sveta" in pohvalil uravnoteženo držo Kitajske glede Ukrajine.

Kitajska ostaja nevtralna glede ruske invazije v Ukrajini, se pa Peking strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne.

Von der Leyen: Putinova dejanja kličejo po sankcijah

Dejanja ruskega predsednika Putina kličejo po novih sankcijah Evropske unije, je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. O tem bodo že danes v New Yorku razpravljali tudi zunanji ministri EU-ja

"Ruski predsednik Putin kaže šibkost. Skuša mobilizirati vojake, ki so slabše izurjeni, manj izkušeni in manj motivirani. Želi izvesti tudi navidezne referendume na ukrajinskih suverenih ozemljih. Mislim, da to znova kliče k našim sankcijam," je povedala predsednica Evropske komisije v kratkem pogovoru za ameriško televizijo CNN.

Ob tem je poudarila, da so do zdaj sprejete sankcije EU-ja proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino "zelo uspešne". Unija je od začetka ruskega napada na Ukrajino sprejela šest celovitih svežnjev sankcij proti Moskvi in še dodatne ukrepe, katerih namen je bil onemogočiti izogibanje sankcijam.

Generalni sekretar Nata: Putin podcenjeval napad na Ukrajino

Generalni sekretar zavezništva Nato Jens Stoltenberg je za Reuters medtem izrazil upanje, da se bo vojna med Ukrajino in Rusijo "končala za pogajalsko mizo". Vendar je dodal, da se to lahko zgodi le, če bo izid dogovora sprejemljiv za Kijev. Izrazil je tudi trdno podporo Ukrajini vseh Natovih držav članic.

V komentarju na Putinovo mobilizacijo je dejal, da je ruski predsednik napravil "napačno oceno", saj je podcenil napad na Ukrajino. "Še več enot bo vodilo v stopnjevanje vojne. To bo pomenilo več trpljenja in smrti. Predsednik Putin lahko konča to vojno z umikom svojih sil, s končanjem invazije v drugo državo," je še dejal Stoltenberg.

Generalni sekretar je obsodil tudi Putinovo grožnjo z uporabo jedrskega orožja. "To je nevarna in nepremišljena retorika in tudi ni nič novega, saj je to storil že večkrat. Dobro ve, da se jedrska vojna ne bi smela nikoli začeti in da v njej ni mogoče zmagati, za Rusijo pa bo imela posledice brez primere," je povedal Stoltenberg in hkrati poudaril, da bo zveza Nato poskrbela, da v Moskvi ne bo nesporazumov glede pripravljenosti zavezništva na obrambo.

Sorodna novica Biden obsodil "nezaslišana dejanja" Rusije v Ukrajini

"Kako natančno se bomo odzvali, je seveda odvisno od tega, kakšne bodo razmere in kakšno orožje bodo morda uporabili. Najpomembnejše je, da to preprečimo," je dejal. Hkrati je tudi opomnil, da Nato do zdaj ni opazil sprememb v ruski jedrski drži, vendar pa iz Bruslja vseeno zelo pozorno spremljajo dogajanje.

Biden obsodil "nezaslišana dejanja"

Ameriški predsednik Joe Biden je na Generalni skupščini Združenih narodov mobilizacijo ter domnevne jedrske grožnje označil za "nezaslišana dejanja". "Jedrske vojne ni mogoče dobiti, ne sme se nikoli zgoditi," je opozoril Biden in vse države pozval, naj se znova zavežejo krepitvi miselnosti neširjenja jedrskega orožja.

Da je Putinov ukaz znak ruske šibkosti, je ocenila ameriška veleposlanica v Kijevu Bridget Brink. Na Twitterju je dodala, da ZDA nikoli ne bodo priznale ruskih zahtev po priključitvi delov ukrajinskega ozemlja. Na okupiranih ozemljih Ukrajine naj bi v prihodnjih dneh namreč potekali referendumi o priključitvi Rusiji.

Scholz o preprečevanju stopnjevanja vojne

Kakršna koli grožnja ruskega predsednika z uporabo jedrskega orožja je "nesprejemljiva", je medtem za nemško radiotelevizijo ARD dejal kancler Olaf Scholz. "Vztrajamo pri svoji uravnoteženi, odločni usmeritvi pri podpori Ukrajini in preprečevanju stopnjevanja vojne, ki bi presegla tisto med Rusijo in Ukrajino. To bomo počeli še naprej," je dejal.

Macron: Mobilizacija napaka, ki bo nadalje izolirala Rusijo

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da so Putinovi načrti o razglasitvi delne mobilizacije "napaka". "Njegova odločitev je slaba novica za Ruse, mlade in bo povečala izolacijo njegove države," je povedal ob robu GS-ja ZN-a v New Yorku.

Bruselj: Putinu ni do miru

Podobno kot v članicah EU-ja pravijo v Evropski komisiji. "Napovedi ruskega predsednika glede referendumov in delne mobilizacije so zgolj še en dokaz, da mu ni do miru, ampak samo do stopnjevanja vojaške agresije. Je še en znak obupa glede poteka te njegove agresije," je dejal Peter Stano, tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella.

Ob tem je opozoril, da se je napoved zgodila v času, ko v New Yorku poteka splošna razprava Generalne skupščine Združenih narodov. Tam poteka tudi usklajevanje držav članic EU-ja glede evropskega odziva na nadaljevanje ruske agresije, vključno z napovedanimi referendumi, je Stano odgovoril na vprašanje o pripravi nadaljnjih sankcij proti Rusiji. O podrobnostih ni želel govoriti.

Wallace: Putinova invazija je spodletela

Odločitev Putina za mobilizacijo rezervistov kaže, da je njegova invazija spodletela, pa je dejal britanski obrambni minister Ben Wallace. Na Twitterju je zapisal, da sta Putin in njegov obrambni minister Šojgu "v smrt poslala na desettisoče državljanov, pomanjkljivo opremljenih in slabo vodenih". Dodal je, da nobene grožnje in propaganda ne morejo prikriti dejstva, da v vojni Ukrajina zmaguje, da je mednarodna skupnost združena, Rusija pa postaja svetovni izobčenec.

"Stopnjevanje vojne" in "znamenje panike"

Po mnenju češkega premierja Petra Fiale je mobilizacija poskus nadaljnjega stopnjevanja vojne in dodaten dokaz, da je Rusija edini agresor. Pozval je k nadaljnji pomoči Ukrajini.

Nizozemski premier Mark Rutte je dejal, da sta mobilizacija in napoved referendumov v ukrajinskih regijah, ki so jih zasedle ruske sile, znamenje panike.

Kijev se posmehuje

Ukrajinske oblasti so se medtem na odločitev ruskega predsednika odzvale s posmehom. "Še vedno teče vse po načrtih ali pač ne? Vojna za tri dni traja že 210 dni. Življenje ima čudovit smisel za humor," je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak. Rusija je namreč februarja načrtovala, da bo s hitro vojaško operacijo premagala Ukrajino.

Drugi svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič pa je menil, da so Rusijo k temu prisilile velike izgube. "Več kot 100.000, morda 150.000, je mrtvih in ranjenih, še prav toliko je mentalno odpisanih," je zapisal.

Zelenski dvomi o Putinovi grožnji z jedrskim orožjem

Za nemški časopis Bild se je oglasil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki "ne verjame", da bo Rusija uporabila jedrsko orožje, potem ko je s tem zagrozil Putin.

"Ne verjamem, da bodo uporabili jedrsko orožje. Niti ne verjamem, da bi svet to dopustil," je Zelenski v odziv na grožnje dejal v intervjuju za nemški Bild.

"Jutri lahko Putin reče, da poleg Ukrajine želijo tudi del Poljske, sicer bo uporabil jedrsko orožje," je še dejal ukrajinski predsednik, ki je dodal, da "v takšne grožnje in izsiljevanje ne smemo privoliti".

Povedal je tudi, da bo Ukrajina nadaljevala protiofenzivo, in znova potrdil svoje prepričanje o uspehu ukrajinskih sil pri osvobajanju zasedenih ozemelj.

"Vladimir Putin želi Ukrajino utopiti v krvi, tudi v krvi svojih vojakov," je Zelenski dejal v povezavi z delno mobilizacijo, ki jo je danes odredil ruski predsednik. "Potrebuje večmilijonsko vojsko, saj vidi, da velik del ruskih vojakov beži," je dodal. "Vemo, da so mobilizirali kadete, fante, ki se niso znali boriti, saj niso mogli niti končati usposabljanja," je nadaljeval.

Ob tem je tudi referendume o priključitvi Rusiji, ki jih Moskva in separatistične oblasti v naslednjih dneh načrtujejo na zasedenih ozemljih, označil za prevaro. "Več kot 90 odstotkov držav po svetu takšnih referendumov ne bo priznalo," je sklenil Zelenski.