V torek je začel veljati evropski akt o medijski svobodi, s katerim Evropska unija prvič posega na področje medijske pluralnosti in novinarske avtonomije. Zakonodajo je Evropska komisija pripravila tudi zaradi težav slovenskih, predvsem javnih medijev v preteklih letih.
Z Majo Sever se je pogovarjala Tanja Starič.
Akt o svobodi medijev naj bi zaščitil novinarsko in uredniško neodvisnost. Hkrati pa slišimo od novinarjev opozorila in svarila pred naraščajočim političnim vplivom in napadi na medije. Kakšne so po vaši oceni ta hip razmere na evropskem medijskem področju?
Na žalost so prav politični pritiski in poskusi ugrabitve medijev v več državah vse izrazitejši. Slovaški premier Robert Fico je spremenil zakon, da bi ugrabil javni medijski servis. Take težnje opažamo tudi na našem območju. Pred nekaj meseci smo spremljali veliko krizo javnega medija Bosne in Hercegovine, ob kateri se je pojavilo tudi vprašanje ukinitve servisa. Politične spremembe na Hrvaškem gotovo ne koristijo medijem. Prav val desničarskega populizma, ki počasi prevzema Evropo, grozi medijem.
Veliko pričakujemo od evropskega akta o svobodi medijev ter številnih drugih zakonov in uredb, sprejetih v zadnjem času. Obenem pa se bojimo izida evropskih volitev ter sestave nove Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Vprašanje je, ali se bodo ti zakoni res izvajali in ali bo evropska politika javne medije oziroma novinarstvo še naprej štela za javno dobro.
Kakšen pa je položaj v zasebnih medijih?
Tudi v zasebnih medijih je položaj zelo težek. Evropsko združenje novinarjev razmere pozorno spremlja. Izjemno močni evropski izdajatelji so med samim dogovarjanjem o vsebini akta o svobodi medijev skušali ta akt oslabiti. Hud boj je trajal več kot leto dni. V zasebnih medijih, zlasti v tem delu Evrope, so zaposleni pogosto žal nezaščiteni. Javni medijski servisi imajo sklenjene kolektivne pogodbe in spoštujejo zakon o delovnih razmerjih, v zasebnih medijih pa so razmere res zelo težke. Njihovi zaposleni imajo zelo slabe pogodbe, zato jih je preprosto zamenjati, to pa slabo vpliva na svobodo pri delu.
Novinarji stavkajo in protestirajo. Kako se lahko pravzaprav borijo in kdo je njihov zaveznik? Je to javnost ali morajo tudi novinarji na neki način izvajati pritisk na politiko?
V Sloveniji se je zgodilo nekaj, kar v Evropskem združenju novinarjev radi poudarjamo: javnost v vaši državi je podprla zaposlene pri javnem medijskem servisu. O tem se pogosto pogovarjamo. Podprlo vas je tudi Evropsko združenje novinarjev. To se zdaj dogaja tudi na Slovaškem. Civilna družba, navadni državljani so se odpravili na ulice in se bojevali za neodvisnost javnega servisa.
Izjemno pomembno je, to je tudi naloga vseh nas v novinarskih organizacijah ter vseh novinarjev in novinark, da državljanom pojasnimo, kaj je naloga novinarstva in kako pomembno je novinarstvo za njihovo življenje, prihodnost, demokracijo. Naši največji zavezniki so tisti, ki spremljajo naš program in berejo naše članke. Tako je prav, saj služimo samo njim, in ne politiki. Nočem, da me brani katera koli politična stranka. Želim si, da bi državljani in državljanke zaupali mojemu delu, da bi podpirali poslanstvo javnega servisa, pri katerem delam tudi jaz, ter da bi nas oni branili, saj mi branimo resnico in demokracijo. To je edina ustrezna vez.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje