ameriškem predsedniškem letovišču Camp David strinjali, da Grčija ostane v 'močnem' evroobmočju in se hkrati zavezali h gospodarski rasti.
Voditelji Nemčije, Japonske, Kanade, Velike Britanije, Francije, Italije in Rusije (premier Dmitrij Medvedjev nadomešča predsednika Vladimirja Putina) ter seveda ameriški predsednik Barack Obama so prav tako upoštevali dejstvo, da "ukrepi za izhod iz krize niso enaki za vse države."
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem načela vprašanje o morebitnem izstopu Grčije iz evrskega območja. Iz njenega kabineta naj bi pred dnevi sporočili, da je kanclerka grškemu predsedniku Karolosu Papuljasu predlagala, naj razmislijo, ali bi na prihajajočih predčasnih volitvah postavili referendumsko vprašanje, ali želijo Grki ostati v evrskem območju.

Berlin je izjavo že preklical, češ da v kabinetu kanclerke česa takšnega niso nikoli predlagali ali izjavili. V Grčiji so medtem že razpustili parlament, predčasne volitve bodo 17. junija.

Nova rešitev na obzorju - gospodarska rast
Ameriškega predsednika Baracka Obamo še kako zanima stanje v Evropi. Če "stara gospa" znova pade v recesijo, bo to zagotovo vplivalo na ZDA. Tega pa si Obama pred novembrskimi predsedniškimi volitvami vsekakor ne želi.

"Vsi voditelji si bomo prizadevali za čim boljše združevanje gospodarske rasti s stabilnostjo in fiskalno konsolidacijo, da bi našim državljanom zagotovili blaginjo. Govorili bomo tudi o negotovosti energetskih trgov in o reševanju težav na tem področju," je dejal Obama.

"Pred nami je še veliko dela"
Čeprav Obama in Hollande nista našla skupnega jezika o vprašanju francoskih enot v Afganistanu, sta se strinjala vsaj o nadaljnjih ukrepih v Evropi. Po petkovem srečanju v Beli hiši sta poudarila, da je poleg varčevalnih ukrepov treba sprejemati tudi ukrepe za rast. S tem se strinjajo tudi drugi voditelji, med njimi britanski premier David Cameron, italijanski premier Mario Monti in kanadski Stephen Harper. Nemška kanclerka Angela Merkel tako s svojo politiko zategovanja pasu ostaja precej osamljen jezdec.

Francois Hollande je pred nedavnimi volitvami obljubljal, da bo že do konca leta umaknil francoske enote iz Afganistana. Obamo je obvestil, da bo v državi izmed zdajšnjih 3.300 vojakov ostalo le nekaj vojakov, ki bodo pomagali pri urjenju afganistanskih sil. Obama odločitve francoskega kolege ni komentiral.

Cameron ne bo podprl Hollandovega predloga o zvišanju davka na finančne transakcije
Francoski predsednik je predlagal zvišanje davka na finančne transakcije (FTT), s katerim bi na leto privarčevali 57 milijard evrov. ''Glede zvišanja davka na finančne transakcije sem zelo jasen. V Evropi ali Veliki Britaniji ne bomo dosegli rasti s tem, da bomo uvedli nov davek, ki bi prizadel tako ljudi kot finančne ustanove. Mislim, da to ni primeren ukrep, zato ga ne bom podprl,'' je dejal britanski premier Cameron še pred srečanjem v Camp Davidu.

Britanski premier med kampanjo ni podprl Francoisa Hollanda, temveč Nicolasa Sarkozyja. A kot pravijo, še hudič v sili muhe žre. Po tem izreku bo Cameron Hollandu očitno le podal roko, saj želi tako pritisniti na Merklovo in Nemčijo, da bi storila več pri reševanju evra. "Evropskemu gospodarstvu grozita predvsem dve nevarnosti - kriza v evroobmočju in visoke cene nafte. Zato se strinjam z Angelo Merkel, ki pravi, da mora imeti vsaka država močan načrt, kako se bo soočila s svojim primanjkljajem," je dejal Cameron.

Ukrepi proti Severni Koreji, Siriji in Iranu ostajajo
Na petkovi večerji so voditelji govorili predvsem o Severni Koreji, Siriji in Iranu. Osmerica se je strinjala, da bo pri omenjenih državah ostalo vse po starem. Severna Koreja bo ostala osamljena, dokler ne bo nehala izvajati jedrskih poskusov. Prav tako mora iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad dokazati, da je njihov jedrski program namenjen za miroljubne namene. V Siriji pa se mora implementirati varnostni načrt ZN-a, ki bo državo popeljal v politično tranzicijo.