Osem sodnikov vrhovnega sodišča je primer oziroma predlog zakona razdelil štirje liberalni sodniki so ga podprli, štirje konservativni pa so mu nasprotovali. Mesto devetega sodnika je prazno, potem ko je februarja umrl konservativni sodnik Antonin Scalia. Če bi bil Scalia še živ, bi Obama izgubil s pet proti štiri. Če bi senat že potrdil Obamovega kandidata Merricka Garlanda, pa bi predsednik dobil s pet proti štiri.

"Neodločena" razsodba tako omogoča, da v veljavi ostaja sodba nižjega prizivnega sodišča iz leta 2015, ki je ustavilo Obamov načrt, da bi s predlogom zakona obšel republikansko večino v kongresu.

Obamov predlog: "Legalizacija" 4 milijonov priseljencev
Obama je namreč leta 2014 predlagal, da bi približno štiri milijone nezakonitih priseljencev, ki so v ZDA živeli vsaj od leta 2010, vključil v poseben program, ki bi jih obvaroval pred izgonom. Priseljencem bi podelili tudi dovoljenja za delo. V poštev bi prišli seveda le tisti imigranti, ki nimajo kriminalne kartoteke in ki imajo otroke, ki so ameriški državljani oziroma imajo dovoljenje za stalno prebivanje. Obama se je za samostojni korak odločil, ker so republikanci v predstavniškem domu kongresa preprečili celovito migracijsko reformo, ki je bila v senatu sprejeta s podporo obeh strank. V ZDA živi približno 11 milijonov nezakonitih priseljencev.

Republikanci slavijo zmago
Republikanci, ki imajo večino tako v predstavniškem domu kot tudi v senatu ameriškega kongresa, so z razsodbo zadovoljni, saj so predsedniku Obami vseskozi očitali, da je prekoračil pooblastila. Predsednik predstavniškega doma republikanec Paul Ryan je sodbo označil kot "veliko zmago v boju za uveljavitev koncepta delitve oblasti na zakonodajno, sodno in izvršilno vejo".

Obama: Omogočiti, da nezakoniti priseljenci stopijo iz sence
Na odločitev vrhovnega sodišča se je že odzval tudi ameriški predsednik Obama. "Naš sistem priseljevanja je zlomljen že več kot dve desetletji. To, da vrhovno sodišče ni bilo sposobno sprejeti odločitve, nas še bolj oddaljuje od države, kakršna bi morala biti. Razsodba je frustrirajoča za vse nas, ki želimo v sistem priseljevanja vnesti razum, tako da bi lahko 11 milijonov nezakonitih priseljencev v državi stopilo iz sence," je razmišljal Obama.

Priseljencev se ne smemo bati
In nadaljeval. "Moje trdno prepričanje je, da priseljevanje ni nekaj, česar bi se bali. Ni nam treba graditi zidov, da bi se obvarovali pred tistimi, ki morda niso videti kot mi, ki imajo drugačne priimke in ki molijo drugače. Ne, biti Američan je več kot to. Kar nas dela Američane, je ideal, da smo vsi ustvarjeni enakopravni."

Razsodba ne spreminja ničesar
Obama je kljub razsodbi zagotovil, da ne bo množičnih deportacij nezakonitih priseljencev, in pri tem vrgel republikancem v obraz dejstvo, da mu kongres ni dal dovolj denarja za kaj bolj resnega kot za izgon nekaj kriminalcev. V praksi to pomeni, da bo ostalo pri dosedanjem stanju. Nezakoniti priseljenci ne bodo dobivali dovoljenja za delo in bivanje, preganjali pa jih tudi ne bodo.

Priseljevanje pomembna tema predsedniške tekme
Razsodba vrhovnega sodišča pomeni, da bodo nezakonite migracije oziroma priseljevanje ostalo pomemben del predsedniške tekme med Hillary Clinton in Donaldom Trumpom, ki je bil v svoji dozdajšnji kampanji zelo oster do nezakonitih priseljencev in bi jih kar izgnal. "Država potrebuje politiko priseljevanja, ki bo odražala dobroto Američanov. In upam, da jo bomo dobili novembra," je še dodal Obama.