Vrhovno sodišče je z rezultatom 6 proti 2 dalo prav volivcem in s tem zavrnilo odločitev prizivnega, ki je s tesno večino, 8 proti 7, odločilo, da je referendumski način pristopa k vprašanju rasnih neenakosti v ZDA napačen ter v nasprotju s 14. členom ustave in povzroča diskriminacijo manjšine.

Vrhovni sodnik Anthony Kennedy je v večinskem mnenju zapisal, da ni šlo za to, kako rešiti razpravo o rasnih preferencah pri sprejemanju na univerze, ampak za to, kdo lahko to razpravo reši, in to so volivci. "V ustavi ali v primerih, ki so se do zdaj znašli pred sodiščem, ni ničesar, kar bi sodnikom dalo pravico, da spodkopljejo izide referenduma," je zapisal Kennedy.

Njegov konservativni kolega Antonin Scalia je dejal, da so se volivci Michigana pač odločili, da bodo barvno slepi, in da bi bila sramota, če bi jim zdaj na pot stopili vrhovni sodniki. Z večino se je strinjal tudi liberalni Stephen Breyer, ki je povedal, da imajo glavno besedo volivci.

Newyorčanka Sonia Sotomayor je bila odločno proti mnenju večine in je na glas prebrala svoje mnenje, v katerem opozarja, da si sodniki zatiskajo oči, kar neenakosti v ZDA ne bo odpravilo. "Brez vsakršnega nadzora tudi demokratično potrjena zakonodaja lahko zatira pravice manjšin," je dejala sodnica, ki se ji je v mnenju pridružila kolegica Ruth Bader Ginsburg.

Upoštevanje rasnih kvot
Večina ameriških univerz pri sprejemanju študentov upošteva tudi rasne kvote, kar je posledica zatiranja temnopoltih in drugih manjšin v preteklosti. Zaradi tega na primer belopolti študent ne pride skozi izbor, čeprav ima morda boljše ocene od temnopoltega.

V primeru Michigana so se organizirali tisti, ki imajo še vedno v rokah škarje in platno Amerike. To so starši, nekdanji diplomiranci univerz, katerih otroci niso mogli nadaljevati njihove dediščine, ker je morala univerza sprejeti pripadnike manjšin. Šolski sistem Michigana se je že leta 2003 znašel pred vrhovnim sodiščem, ko je večina sodnikov potrdila pravico države, da pri sprejemanju na univerze upošteva tudi raso.

Nasprotniki t. i. afirmativne akcije, ki odpravlja krivice iz preteklosti tako, da včasih povzroča tudi nove, so potem tri leta pozneje organizirali referendum, na katerem je večina belopoltih volivcev Michigana pač sprejela odločitev v lastnem interesu s tolažbo, da v resnici volijo za odpravo rasne diskriminacije.

Precedens za naprej
Sotomayorjeva priznava, da je tudi sama lažje prišla na univerzo, ker je pripadnica latinskoameriške manjšine. Kot otroku revnih staršev iz Bronxa bi ji bila vrata do elitnih univerz brez afirmativne akcije verjetno zaprta. Produkt tega je tudi temnopolti sodnik Clarence Thomas, ki brez afirmativne akcije ne bi dosegel zdajšnjega položaja, a je danes med najbolj odločnimi nasprotniki tega programa.

Odločitev vrhovnega sodišča ZDA pomeni, da bodo lahko tudi druge države storile podobno kot Michigan. Do zdaj so imeli podobna uspešna referenduma v Kaliforniji in državi Washington. V nekaterih drugih državah rasne preference počasi odpravljajo z domačo zakonodajo.

Vse večji del Američanov je danes mnenja, da v ZDA diskriminacije manjšin več ni in je zato afirmativna akcija nepotrebna. Starši otrok, ki odraščajo v propadajočih mestih po ZDA z le malo upanja na dobro izobrazbo, se s tem seveda ne strinjajo.