V ruski prestolnici koncentracije ogljikovega oksida in drugih škodljivih plinov še vedno presegajo dovoljene vrednosti, medtem ko je rusko ministrstvo za izredne razmere sporočilo, da je v sredo ogenj v okolici Moskve divjal na pol manjšem območju kot v torek.

Drugod po Rusiji je bilo v primežu ognjenih zubljev za okoli deset odstotkov manj površin, tj. 20.000 hekatrov, kar je desetkrat manjše območje kot pred tednom dni, ko so bili požari na vrhuncu.

Za katastrofalne požare je kriva najhujša vročina v Rusiji v zadnjih 130 letih in v njih je umrlo 50 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 2.000 domov. Samo v Moskvi je bila zaradi vročine in smoga smrtnost dvakrat višja od običajne.

Po ocenah ruskega demografa in ekologa Borisa Reviča je v Moskvi julija umrlo 5.840 ljudi več kot v istem mesecu lani in po njegovem prepričanju so za tak porast krive predvsem nenavadno visoke temperature, ki so se povzpele tudi do 40 stopinj Celzija.

Znanstvenik obžaluje prenizke ocene števila žrtev
"Razmere so bile povsem lahko napovedljive. Edina stvar, za katero krivim sebe...je, da je bila na začetku vročine moja ocena smrtnih žrtev prenizka," je novinarjem dejal Revič, ki je pojasnil, da je bil vzrok za njegove ocene to, da nikoli prej niso imeli izkušenj s tako katastrofalno vročino.

Revič povsem zaupa svojim ocenam, medtem ko zdravstvene oblasti še zbirajo in analizirajo podatke. Večina žrtev je bila med starejšimi ljudmi, ki so umrli zaradi kardiovaskularnih in dihalnih bolezni.

Ruska vročinska kriza ni osamljen pojav na svetu, saj je na primer v letu 2003 vročinski val v Evropi zahteval med 45.000 do 50.000 smrtnih žrtev. Toda primer Moskve je poseben zaradi tega, ker je nenormalno vročino spremljal močno onesnažen zrak zaradi gozdnih požarov. "Narava se je kruto poigrala z nami," je dejal Revič.

Evropa izkušena, Rusija se še uči
Vremenska napoved obeta umiritev razmer, saj naj bi se konec tedna ohladilo, s čimer naj bi se izboljšala tudi kakovost zraka v Moskvi, vprašanje za naprej pa ostaja, kako se hitro se bodo oblasti odzvale v podobnih vročinskih valih v prihodnosti.

Veliko težavo v boju z viskomi temperaturami predstavlja slaba opremljenost zdravstvenih domov, bolnišnic in oskrbovalnih domov s klimatskimi napravami, da bi lahko nudili primerno zatočišče bolnim in starejšim. Lekarne so imel tudi premalo obraznih mask, s katerimi so se prebivalci zaščitili pred onesnaženim zrakom.

"Evropske države so si nabrale kopico izkušenj o ravnanju med vročino," je dejal Revič in obžaloval, da so v Rusiji takšni načrti šele v pripravi.