19 odstotkov vprašanih, od tega 21 odstotkov vzhodnih Nemcev, obžaluje, da ni več zida, ki je 28 let državo delil na dva dela, bogatejšo zahodno Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in revnejšo vzhodno Nemško demokratično republiko (NDR). Tudi po skoraj dvajsetih letih življenja v ponovno združeni državi pa se skoraj tri četrtine nekdanjih vzhodnih Nemcev počuti kot drugorazredni državljani. Da vzhodni del zaostaja, kažejo še visoka nezaposlenost in za četrtino nižje plače kot na zahodu.

Delitev Nemčije med štiri velesile
Nemčijo so si po koncu 2. svetovne vojne razdelile zmagovalne velesile ZDA, Sovjetska zveza, Francija in Velika Britanija, ki so vsaka nadzorovale določen del države. Tudi Berlin, čeprav je bil pod Sovjetsko upravo, so razdelili na štiri dele. Napetosti med Vzhodom in Zahodom so pripeljale do tega, da so zahodne sile leta 1949 ustanovile ZRN in nadzorovale zahodni del Berlina, Sovjetska zveza pa je istega leta ustanovila NDR. Gospodarstvo v ZRN-ju je pod nadzorom ZDA, Francije in Velike Britanije cvetelo, v NDR-u pa je pod politično represijo Sovjetske zveze trpelo vedno več ljudi, ki so zato vedno bolj množično bežali na Zahod.

Nemčiji delil berlinski zid
Simbol delitve ne samo Nemčije, temveč vsega sveta na Vzhod in Zahod med hladno vojno je bil berlinski zid. Gradnja zidu se je začela avgusta leta 1961, njegov padec 9. novembra 1989 po več tednih vstaje pa simbolizira konec hladne vojne.

Pogodba o združitvi
Po prvih svobodnih volitvah v Nemški demokratični republiki marca 1990 so se začela pogajanja med obema deloma Nemčije, ki so svoj vrh dosegla s podpisom Pogodbe o združitvi. Pogajanja med ZRN in NDR ter štirimi okupacijskimi silami so vodila v t. i. Pogodbo dva plus štiri, ki je združeni nemški državi podelila popolno suverenost.

Uradna združitve je bila ob polnoči 3. oktobra 1990, ko se je pet ponovno ustanovljenih vzhodnih zveznih dežel (Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommern, Saxony, Saxony-Anhalt, Thuringia in Berlin) uradno pridružilo ZRN-ju.

Visoka cena združitve
Nemško gosdpodarstvo je plačalo visoko ceno za združitev obeh Nemčij. V letih po združitvi skoraj ni bilo zaznati gospodarske rasti, kar je tudi vplivalo na nezadovoljstvo nekaterih z združitvijo. Glavni razlog za visoko ceno, po nekaterih podatkih naj bi ta znašala 1,5 milijarde evrov, je bil slab gospodarski položaj Vzhodne Nemčije, menjalni tečaj med vzhodno- in zahodnonemško valuto pa je bil umetno napihnjen, da bi valute lahko menjali v razmerju 1:1.