V prvem krogu volitev, ki je potekal prejšnji teden, je okoli 61 milijonov volivcev Pezeškjanu namenilo dobrih 42 odstotkov glasov, Džaliliju pa nekaj več kot 38 odstotkov. Tretji je bil s skoraj 14 odstotki predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf, zadnji pa z velikim zaostankom nekdanji notranji minister Mostafa Purmohamadi. Galibaf je svoje podpornike pozval, naj v drugem krogu podprejo Džalilija, ki je znan po svojih protizahodnih stališčih.
Volilna udeležba je bila približno 40-odstotna oziroma najnižja na predsedniških volitvah v Iranu po islamski revoluciji leta 1979.
Vse kandidate je moral predtem odobriti vplivni svet varuhov, ki je iz predsedniške tekme izključil kar 74 kandidatov, tudi več žensk.
Pezeškjan, nekdanji srčni kirurg, je kritičen do iranske moralne policije, njegov tekmec Džalili pa se zavzema za ohranitev statusa quo. Pezeškjan je poleg tega povzročil razburjenje, ko je pozval h koncu "izolacije" Irana od sveta in h konstruktivnim pogajanjem z Zahodom o obnovitvi jedrskega sporazuma iz leta 2015, v katerem je Iran privolil v omejitev svojega jedrskega programa v zameno za omilitev zahodnih sankcij.
Džalili, ki uživa podporo verskih skupnosti v Iranu, pa je znan po svoji trdi protizahodni drži in nasprotovanju obnovitvi jedrskega sporazuma, piše BBC.
Volitve potekajo zato, ker je maja v helikopterski nesreči umrl takratni predsednik Ebrahim Raisi.
Volišča bodo uradno odprta do 16.30 po srednjeevropskem času, a pogosto njihova vrata ostanejo odprta še nekaj ur pozneje. Izidi bodo znani v soboto.
Volivci ne verjamejo v spremembe
Predsedniške volitve v Iranu potekajo v času, ko se z nafto bogata država spoprijema z gospodarsko krizo, povezano z mednarodnimi sankcijami zaradi svojega jedrskega programa, napetostmi na območju zaradi vojne v Gazi in s kritikami na račun represije.
Prebivalci ne verjamejo, da bodo volitve prinesle spremembe, rekoč, da med kandidati ni bistvenih razlik in da nobeden ni predstavil konkretnih predlogov za spopadanje z visoko brezposelnostjo, inflacijo in nezaupanjem ljudi do oblasti.
V iranski politični hierarhiji je sicer položaj predsednika manj pomemben od položaja vrhovnega voditelja, ki ga že več kot 30 let zaseda ajatola Ali Hamenej.
Hamenej je pozval Irance, naj oddajo glas, potem ko se prvega kroga ni udeležila več kot polovica volilnih upravičencev. "Če bo bog dal, bomo jutri imeli predsednika," je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje