Jedrsko elektrarno blizu Diepa v Normandiji naj bi začeli graditi 2012. Še pred letom 2017 naj bi že proizvajala elektriko.

V Franciji deluje 58 jedrskih elektrarn. Pravkar je v gradnji 59., ki naj bi bila uporabna leta 2012. Vendar strogi predpisi, ki jih podžigajo nasprotovanje okoliškega prebivalstva, očitno dvigujejo stroške, ki so presegli vse razumne meje.

Francija pa ni edina, ki postavlja nove jedrske elektrarne. Gradnja nove centrale v finskem mestu Oikiluot, ki naj bi stala 3,2 milijarde evrov, se bo podražila za 1,5 milijarde.

Jedrske elektrarne niso poceni
Čeravno se vsi strinjajo s potrebo po dodatni energiji, ki naj bi nadomeščala postopno izgubo fosilnih goriv, zlasti nafte, pa utegnejo stroški nukleark v sedanji finančni krizi upočasniti marsikakšno gradnjo. Njihova cena je namreč takšna, da jih skoraj ni mogoče zasnovati samo na komercialni podlagi, potrebna je državna podpora, vsaj s poroštvi.

Medtem so v Rusiji napovedali gradnjo 34 novih jedrskih elektrarn do leta 2020, obenem pa Rusi pomagajo tudi pri tovrstnih gradnjah v Indiji, Kitajski in Iranu. V Bolgariji z nemško pomočjo načrtujejo jedrsko centralo Belene, dve taki elektrarni snujejo tudi na Poljskem, kjer doslej še niso imeli izkušenj z njimi.

Tudi v Veliki Britaniji načrtujejo nekaj novih elektrarn – vendar ne z ameriško, marveč z nemško tehnologijo.

B. B.