V Italiji po uradnih podatkih živi 3 milijone 600 tisoč priseljencev iz drugih držav, skupaj s tistimi, ki so tam nezakonito, pa jih je po nekaterih ocenah 5 milijonov. Zaradi gospodarske krize je zaposlitev, tudi na črno, vse manj, zato si po podatkih urada za pomoč priseljencem vsak deseti med njimi želi zapustiti Italijo.

Po besedah Abderrahmana Kountija iz združenja priseljencev Atlas za največji italijanski dnevnik Corriere della sera, se je tradicionalno močna maroška skupnost na severovzhodu države v pokrajinah Treviso in Vicenza zmanjšala za 20 odstotkov, če pa bi maroški priseljenci imeli možnost, da prejmejo vsaj del prispevkov, ki so jih vplačali v italijansko pokojninsko blagajno, bi jih Italijo zapustilo kar 80 odstotkov.

V Lombardiji, gospodarskem in finančnem centru Italije, kjer živi petina vseh priseljencev v Italiji, želi državo zapustiti vsak deseti tujec.

Uradni podatki statističnega urada upada števila priseljencev na nacionalni ravni sicer še ne zaznavajo, a se padec nazorno kaže v drugih primerjalnih statistikah; lani je bilo izdanih 65 odstotkov manj dovoljenj za bivanje kot v letu 2010, število novih prihodov pa se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo za 75 odstotkov.

Tudi dela na črno je vse manj
Priseljenci zaradi gospodarske recesije, ki stiska Italijo, ne najdejo več niti dela na črno. Želijo se vrniti domov ali oditi v druge evropske države, ki jih je kriza manj prizadela.

Povprečen zaslužek priseljenca, ki ima dovoljenje za delo in bivanje, je v Italiji 973 evrov, 316 evrov manj, kot v povprečju zasluži Italijan.

Največ priseljencev v Italiji je Romunov - njihovo število se je po vstopu Romunije v Evropsko unijo podvojilo - na drugem mestu so Albanci, na tretjem Maročani. Med italijanskimi delavci je priseljencev desetina, dva milijona, ustvarijo pa 10 odstotkov italijanskega bruto družbenega proizvoda.

Iz Rima, Mojca Širok, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika

*adijo