Kot je dodal odvetnik WikiLeaksa Svein Andri Sveinsson, bi lahko septembra sledili še dve tožbi, ena na Danskem in druga na Islandiji. WikiLeaks si želi namreč povrnil nekaj deset milijonov evrov, za katere trdi, da bi jih prejel, če mu velikana kartičnega plačevanja pred sedmimi meseci ne bi zamrznila njegovih transakcij.

Zloraba dominantnega položaja?
WikiLeaks, ki mu bo pomagalo islandsko podjetje DataCell, bo pred Evropsko komisijo skušal dokazati, da je šlo v tem primeru za zlorabo dominantnega položaja in kršenje evropskih pravil o konkurenci, saj Visa in Mastercard obvladujeta kar 96 odstotkov vseh kartičnih transakcij v Evropi. Želijo ne le sprostitev poslovanja, ampak tudi odškodnino za vsa sredstva, ki naj bi jih organizacija v zadnjih mesecih izgubila. "To je 130.000 evrov na dan. Če preštejete, koliko bi to zneslo v sedmih mesecih, dobite število z osmimi ciframi. V evrih," je dejal odvetnik.

Kot je dodal Sveinsson, se omenjeni mednarodni podjetji ne moreta samovoljno odločiti za zamrznitev transakcij brez utemeljenih razlogov. "Visa in Mastercard nista dve zanemarljivi podjetji na koncu ulice, zato se ne moreta obnašati po svoje, ampak morata imeti za svoje odločitve utemeljene in logične motive. A v našem primeru jih nista imeli. Nekateri trdijo, da je WikiLeaks hekerska stran, a smo medij, ki objavlja zaupne in preverjene informacije, ki 'iztečejo' na dan. Hekerji pa nismo."

Assange še v hišnem priporu
Ustanovitelj WikiLeaksa, Avstralec Julian Assange, je medtem zaradi obtožb o spolnem nasilju še vedno v hišnem priporu v Veliki Britaniji in čaka na odločitev britanskih oblasti o (ne)izročitvi.

Spletna stran WikiLeaks je lani dodobra razburkala svetovno politično javnost, ko je objavila okoli 250.000 tajnih diplomatskih depeš ZDA, ki med drugim razkrivajo podrobnosti ameriške vojne proti terorizmu in odnose med velesilami ter pikantne podrobnosti o posameznih politikih.