Vse objavljene dokumente je bilo že do zdaj mogoče videti v ameriških arhivih, tako da ne gre za skrivne dokumente, jih je pa WikiLeaks sistematično uredil in zanje naredil iskalnik.

Dokumenti so iz obdobja med letoma 1973 in 1976. Med njimi so tudi sporočila nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja. Številni dokumenti nosijo oznako NODIS, kar pomeni, da njihova distribucija ni dovoljena, medtem ko so bili nekateri dokumenti prvotno označeni za tajne.

O Gandhiju in Thatcherjevi
Mediji so pozornost namenili dvema depešama - prva je iz februarja leta 1976, v njej pa je zapisana domneva, da je bil nekdanji indijski premier Rajiv Gandhi, še preden je prevzel ta položaj, posrednik v orožarskem poslu. Švedsko podjetje Saab-Scandia naj bi ga najelo, da pomaga prodati njihovo vojaško letalo viggen Indiji. Gandhi je sicer postal premier leta 1984, ubili so ga sedem let pozneje.

V drugi depeši, ki ima datum februar 1975, pa so zapisani prvi vtisi ameriškega diplomata iz Londona o Margaret Thatcher, ki je takrat postala vodja konservativne stranke. Zapisano je: "Ima hitre in globoke misli, je jasna in precej pokroviteljska do medijev, a odkrita in neposredna do sodelavcev. Je poosebitev sanj britanskega srednjega razreda, a se nosi kot plemkinja, kar bi lahko ogrozilo njene možnosti, da postane premierka. A nikakor je ne gre podcenjevati," še piše.

Usoda Assangea še neznana
WikiLeaks je s prvo objavo diplomatskih depeš ameriških veleposlaništev po vsem svetu ter zaupnih vojaških dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu leta 2010 pretresel diplomatski svet.

Ta objava je tudi vzrok, zakaj je Assange že od junija lani ujet na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Trdi namreč, da se v ozadju zahteve Švedske za njegovo izročitev skriva načrt ZDA, da mu sodijo zaradi izdaje zaupnih informacij. Potem ko je Velika Britanija prižgala zeleno luč za njegovo izročitev na Švedsko, se je zatekel na omenjeno veleposlaništvo in Ekvador prosil za politični azil, ki ga je tudi dobil.