Wolfowitz se je za svoje dejanje opravičil. Foto: EPA
Wolfowitz se je za svoje dejanje opravičil. Foto: EPA
Protesti ob imenovanju Wolfowitza za predsednika Svetovne banke
Afričani ob imenovanju Wolfowitza niso bili navdušeni, zdaj pa ga podpirajo prav oni. Foto: EPA
Svetovna banka
Američani lahko brez kakršnega koli soglasja imenujejo prvega moža Svetovne banke. Foto: EPA
Zasedanje Svetovne banke in IMF-a

Britanski minister za razvoj Hilary Benn je dejal, da se takšen incident sploh ne bi smel zgoditi, in hkrati obžaloval, da je zasenčil redno polletno zasedanje Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Kritična je bila tudi nemška razvojna ministrica Heidemarie Wieczorek-Zeul, ki je menila, da bi se moral Wolfowitz vprašati, ali še lahko vodi mednarodno institucijo.

O usodi Wolfowitza, ki ima podporo Bele hiše, bo razpravljal upravni odbor banke, ki je zaradi tega ustanovil posebno komisijo.

Franoski finančni minister Thierry Breton je dejal, da zaupa upravnemu odboru banke in da bo sprejel pravo odločitev, saj gre za ustanovo, katere etika ne sme biti vprašljiva. Švicarska ministrica za gospodarstvo pa je povedala, da Wolfowitz nikoli ni bil posebej priljubljen, s škandalom pa je zastavil svojo kredibilnost, ne pa kredibilnost banke.

Za svoje početje se je pozneje Wolfowitz opravičil, vendar pa to osebja banke, ki je nasprotovalo že njegovemu imenovanju, ni zadovoljilo. Wolfowitza trenutno napadajo tudi ameriški demokrati.

Wolfowitz pa ima podporo afriških držav, ki menijo, da je zadnji dve leti dobro opravljal delo v njihovo korist.

Kritičen tudi Bajuk
Oglasil se je tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk, ki je prav tako prisoten na zasedanju Svetovne banke in IMF-a. Meni, da je škandal predsednika Svetovne banke Paula Wolfowitza zelo resna zadeva.

Bajuk dvomi, da bi lahko Wolfowitz še naprej opravljal svoje delo, čeprav priznava, da ne ve, kako se bo ta zadeva, ki je skrb vzbujajoča, iztekla. Po mnenju Bajuka bi se moral predsednik Sevtovne banke sam odločiti, ali lahko še naprej opravlja svoje delo tako, kot se od njega pričakuje.

Vojna v Iraku delo Wolfowitza
Ob prihodu ameriškega predsednika Georgea Busha na oblast leta 2000 je bil Paul Wolfowitz v njegovi administraciji pomočnik obrambnega ministra Donalda Rumsfelda. Wolfowitz naj bi pomagal zrežirati vojno v Iraku. V znak zadovoljstva ga je Bush pozneje leta 2005 imenoval za predsednika Svetovne banke, saj je to pravica ZDA, ki imajo v lasti največji delež Svetovne banke.

Kredibilnost si je omajal, še preden je nastopil položaj, ko je še pred prihodom v Svetovno banko vplival na kadrovsko službo in svoji življenjski sopotnici Shahi Rizi za 36 odstotkov povišal osebni dohodek.

Zasedanje Svetovne banke in IMF-a