Avstrijo in ves svet je pred dnevi pretresel škandal, v katerem je 73-letni Josef Fritzl kar 24 let v kleti zadrževal svojo hčer in jo zlorabljal, z njo pa imel celo sedem otrok. Mediji so polni zgodb in ugibanj o tem, kako je mogoče, da za zlorabe in dvojno življenje Fritzla ni vedel nihče, mi pa smo o tem povprašali profesorja za kriminalistično psihologijo dr. Petra Umka.

Ali lahko ocenite psihološki profil očeta? Bil naj bi spoštovan član družbe, upokojeni inženir.
Vedenje gospoda ni vzbujalo nikakršne pozornosti pri soobčanih, bil je le eden izmed njih. Verjetno so pozabili ali pa sploh niso vedeli, da je bil že obsojen za spolno zlorabo in požig. Je motena, sociopatska osebnost z veliko sposobnostjo manipulacije. Gotovo ga označuje nasilnost in velika potreba po nadzoru. Prepričan sem, da je družinske člane ustrahoval, jih spravil v odvisen položaj, bil nasilen do njih. Za tako osebnost je značilno tudi, da nimajo občutkov krivde, za svoja dejanja imajo vedno dobre izgovore (obrambni mehanizem). Svoje bolne dejavnosti ni mogel končati, saj je postal od te dejavnosti odvisen.

Na kakšni stopnji razvoja so trije otroci, ki so do zdaj živeli v kleti? V kolikšni meri je mogoča njihova integracija v družbo? Kakšne so posledice izoliranosti?
Otroci potrebujejo za normalen razvoj nenehne spodbude in seveda tudi aktivnost. Trije otroci so živeli v nenormalnih pogojih in gotovo so v telesnem, duševnem in socialnem razvoju hude pomanjkljivosti. Zamujeno v razvoju pa je težko, če že ne nemogoče, nadoknaditi, kljub intenzivni strokovni pomoči. V nadaljnjem življenju se bodo gotovo ubadali s hudimi osebnostnimi težavami.

Zakaj hčerka in trije otroci niso fizično napadli očeta in ušli? Gre za stockholmski sindrom, psihično navezanost oz. brezmejno vdanost ugrabitelju zaradi ustrahovanja?
Ne vem, ali so ga bili sploh sposobni fizično napasti, morda pa na to niti pomisliti niso upali. Ne vemo, kako jih je ustrahoval, na kakšen način jih je spravil v popolno odvisnost. Predstavljamo si lahko, da je vsaki nepokorščini sledila kazen. Verjetno si niti predstavljamo ne, kako je manipuliral z njimi. Manipuliranje pa je bilo njihovemu očetu očitno v užitek.

Je tu mogoče potegniti vzporednico s primerom iz ZDA, kjer skrajna sekta temelji na verovanju, da mora imeti moški najmanj tri žene, če hoče, da so mu odprta vrata v nebesa, naloga žensk pa je strogo podrejanje svojim možem? Ženske namreč sprejemajo dejstvo, da njihovi možje zlorabljajo najstnice. Ali je mogoče, da žena res ni vedela, kaj se dogaja v kleti?
S to družino je moralo biti nekaj močno narobe. Prepričan sem, da je žena morala vedeti, kaj se dogaja. Očitno pa je bila popolnoma odvisna od moža in je bila pripravljena storiti vse, da ga ne bi izgubila. Sprašujem se, kaj so vedeli sorojenci ugrabljenega dekleta. So bili res popolnoma odtujeni eden od drugega? So res vse verjeli očetu ali pa so se ga tudi oni, čeprav že samostojni, močno bali? Tisti, ki živimo v kolikor toliko normalnih družinah, si takega stanja ne moremo niti zamisliti.

Kako se lahko trije otroci, ki so mislili, da živijo z babico in dedkom, spoprimejo z dejstvom, da je njihov dedek tudi oče in da je mama z njihovimi tremi brati in sestrami živela pod njimi?
Ne vem, kako se bodo trije otroci spopadli s tem dejstvom. Gotovo jim ne bo lahko tega razčistiti v svojih glavah, poleg tega pa bo veliko težav tudi s sošolci in prijatelji. Ne vem, kakšen je bil oče do njih, prav gotovo pa bodo izgubili zaupanje v ljudi.

Kaj se dogaja z avstrijsko družbo: v zadnjih letih je na dan prišlo več grozljivih zločinov, ko so imeli starši zaprte svoje otroke?
Rekel bi, da so to izjemni primeri, ki jih težko posplošujemo. Dejstvo pa je, da postajamo vedno bolj odtujeni, da komaj poznamo sosede, kako sosedi živijo in kaj se pri njih dogaja, pa je za nas španska vas. Pa tudi vtikati se ne želimo v njihove zadeve, ker imamo potem same težave. Torej avstrijska družba ni nikakršna izjema, vse to bi se lahko zgodilo tudi pri nas.

K. T.