Pred bližajočim se dnevom afriške enotnosti je v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom slovenskega predsednika Danila Türka potekala konferenca, katere namen je bila okrepitev gospodarskih odnosov med Slovenijo in afriškimi državami. Konferenco je organiziral Klub slovenskih veleposlanikov v sodelovanju z zunanjim ministrstvom, Mednarodnim centrom za promocijo javnih podjetij (ICPE) in Zavodom afriški forum.

Vsi govorci so se strinjali, da je Afrika celina priložnosti, a te priložnosti Slovenija premalo izkorišča in odnosi z Afriko še naprej ostajajo na zelo nizki gospodarski ravni. To bi se moralo spremeniti, še posebej zato, ker so nekatere afriške države med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu in vse kaže, da se bo to gibanje nadaljevalo tudi v prihodnje.

Odposlanec predsednika komisije Afriške unije Ajal Kumar Berandeo je v uvodnem nagovoru povedal, da je krovna afriška organizacija lahko ponosna na dosedanja prizadevanja za mir, stabilnost in gospodarski ter socialni napredek na celini. Glede gospodarskega sodelovanja je treba prepoznati priložnosti, imeti politično voljo in se finančno obvezati s skupno odgovornostjo.

Berandeo je prepričan, da morajo pobude, kot je bila današnja konferenca, služiti za premostitev kulturnih ovir, zbližanje ljudi in da se znebimo stereotipov. Poudaril je, da ima Afrika veliko ponudbo, saj ima visoko gospodarsko rast in zato so lahko vlaganja v Afriki rešitev za trenutno krizo v Evropi. "Afrika je odprta za posle in pozdravljamo vsakršno pobudo slovenske vlade in zasebnega sektorja za sodelovanje," je zagotovil predstavnik AU-ja.

Afriko je treba dojemati kot raznovrstno celino
Slovenski predsednik je opozoril, da se moramo v Sloveniji bolj potruditi, da bi razumeli Afriko, saj gre za veliko in izredno raznovrstno celino. Evropa je namreč v zadnjih desetletjih vse prepogosto Afriko dojemala kot območje velikih konfliktov, vendar je slika veliko kompleksnejša, zanimivejša in obetavnejša, je poudaril.

Po Türkovih besedah moramo razumeti, da je Afrika sredi zelo intenzivnega procesa povezovanja in integracije, zato moramo tudi svojo vlogo v odnosih z Afriko jemati kot odnos s celino, ki se postaja vse razvitejša. Pri tem moramo prepoznati naše lastne gospodarske interese, naše že obstoječe kulturne in humanitarne stike ter priložnosti, ki jih sedanja komunikacija že daje.

Türk je spomnil, da nismo brez preteklosti, saj imamo tradicijo sodelovanja z nekdanjo Jugoslavijo in našega samostojnega članstva v Združenih narodih, poleg tega pa imamo dobro tradicijo misijonarskega dela v Afriki, kjer je Katoliška cerkev storila veliko za povezovanje na takih ravneh, ki ustvarjajo čvrste človeške vezi, kar je pomemben prispevek k sodelovanju.

Moramo izkoristiti dragocene vezi iz preteklosti
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pojasnil, da Afrika izstopa kot eden obetavnejših svetovnih trgov izredne gospodarske rasti, ki je ni mogoče spregledati, in to gibanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem obdobju. Minister je spomnil na pomemben problem demografskih gibanj, ki so tako v Evropi kot v Sloveniji negativna, medtem ko je Afrika po drugi strani daleč "najmlajša" regija sveta, kjer je skoraj polovica njenega prebivalstva mlajša od 18 let in prav ti mladi bodo gonilna sila gospodarskega vzpona v prihodnjih desetletjih.

Po Erjavčevih besedah zanimanje Slovenije za afriško celino v zadnjih letih narašča in namen je, da na podlagi enakovrednega partnerskega odnosa, vzajemnega spoštovanja in solidarnosti razvijamo in poglabljamo politično in gospodarsko sodelovanje z afriškimi državami, pri tem pa poskušamo izkoristiti dragocene vezi in izkušnje, ki segajo v čas plodnega sodelovanja v gibanju neuvrščenih držav.

Minister je znova zatrdil, da bo odnosom Slovenije z afriškimi državami namenjena posebna pozornost in tudi reorganizacije diplomatsko-konzularne mreže ne bodo delali na račun Afrike, saj je prepričan, da je treba slovensko prisotnost na sosednji celini še okrepiti. Trgi afriških držav, naravna bogastva in zmožnosti ljudi namreč pomenijo za Slovenijo še številne neizkoriščene priložnosti.

Pri vseh visokih političnih ciljih pa so za medsebojno razumevanje in zbliževanje najpomembnejši neposredni stiki med ljudmi, ki so temelj za razvoj uspešnih dvostranskih odnosov med narodi, državami in celinami ter so neprecenljivi pri povečanju obojestranskega znanja in razumevanja med različnimi kulturami, je še poudaril vodja slovenske diplomacije.

Vse manj ovir, vse več priložnosti
Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je dejal, da je za sodelovanje z Afriko vse manj ovir in vse več priložnosti, vendar pa Slovenija to premalo izkorišča. Slovenija je izvozno gospodarstvo, a v Afriki smo realizirali manj kot odstotek svoje zunanjetrgovinske menjave in še pri tem odstotku je struktura skrb vzbujajoča, saj polovica odpade na Alžirijo, preostalo na Južnoafriško republiko, Tunizijo, Egipt in Maroko, nato pa se naše sodelovanje z afriškimi državami žal neha.

Po besedah Miliča Slovenija kot izvozno naravnano gospodarstvo veliko izvaža na tiste trge, kjer imajo dobro razvito tržno gospodarstvo in kjer gospodarski subjekti praviloma ne potrebujejo pomoči politike, diplomacije in drugih institucij, medtem ko se v državah z manj razvitimi diplomatskimi odnosi spoprijemajo s številnimi pragmatičnimi vsakodnevnimi problemi. Tako je v državah, kjer je potrebna močnejša institucionalna podpora in organiziranost, Slovenija dejavna zelo malo.

Eno veleposlaništvo, nekaj častnih konzulov, nič gospodarskih predstavništev in odsotnost sporazumov o poslovanju niso nič kaj dobra popotnica za okrepitev gospodarskega sodelovanja Slovenije z Afriko, je dejal Milič in dodal, da veliko oviro predstavlja tudi vizumska politika, pri kateri se velikokrat obnašamo premalo profesionalno do vseh tistih, ki bi radi obiskali Slovenijo zaradi poslovnih, političnih in osebnih interesov.

Vse to po besedah predsednika gospodarske zbornice preprečuje, da bi lahko z večjim optimizmom zrli v prihodnost, a vseeno obstajajo priložnosti in težave so zato, da jih rešimo in zmoremo jih rešiti. Trenutno so gospodarski odnosi na tako nizki ravni, da bi lahko le z nekaj konkretnimi ukrepi naredili tektonske premike na bolje.