297 strani dolg sporazum sta podpisala predsednik Santos in uporniški voditelj London. Foto: Reuters
297 strani dolg sporazum sta podpisala predsednik Santos in uporniški voditelj London. Foto: Reuters
Cartagena
Slavja so potekala po vsej državi. Foto: Reuters
V Kolumbiji konec 52-letne državljanske vojne
Kolumbijo čaka obdobje narodne sprave

Mirovni sporazum, o katerem so se pogajali štiri leta, morajo 2. oktobra potrditi še volivci na referendumu, ki naj bi bil glede na javnomnenjske ankete uspešen. Več kot pol stoletja trajajoči oboroženi spopadi so zahtevali 220.000 smrtnih žrtev in osem milijonov razseljenih ljudi.

Sporazum sta na slovesnosti v Cartageni podpisala kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in vodja uporniških Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc). Slovesnega podpisa se je udeležilo okoli 2.500 gostov, ki so bili v znamenje miru oblečeni v belo. Med pomembnimi gosti je bilo 15 držav Latinske Amerike, generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun in ameriški državni sekretar John Kerry.

Santos in Londono sta sporazum podpisala z nalivnikom, izdelanim iz granate, uporabljene v državljanski vojni. Slovesno je bilo po celotni Kolumbiji, kjer so priredili koncerte in ulične zabave, podpis pa so v živo prenašali prek velikih zaslonov v prestolnico Bogoto.

Pred slovesnostjo je potekala maša v baročni cerkvi, poimenovani po jezuitu sv. Petru Claveru, ki je v 17. stoletju pomagal uvoženim afriškim sužnjem. Mašo je vodil vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin.

Evropska unija je Farc že umaknila s seznama terorističnih organizacij, medtem ko ZDA o tem še razmišljajo.

Nekdanji predsednik kritizira sporazum
Med največjimi kritiki podpisa sporazuma je nekdanji kolumbijski predsednik Alvaro Uribe, ki je vodil proteste in je Santosa obtožil, da je izdal vse žrtve, ker je preveč popuščal.

Uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Nekaj predstavnikov upornikov bo imelo tudi zagotovljena mesta v nacionalnem parlamentu.

Farc je bil ustanovljen leta 1964 in njegovi gverilci so se poleg boja proti vladi usmerili tudi v proizvodnjo in trgovino z mamili. Nekdanji ameriški predsednik George Bush mlajši je leta 2006 Farc označil za največji mamilarski kartel na svetu. Uporniki so se s sporazumom zdaj odpovedali proizvodnji mamil.

Sporazum predvideva, da se bo okrog 7.000 preostalih gverilcev Farca po referendumu podalo na 28 v ta namen posebej določenih območij, kjer bodo predali svoje orožje opazovalcem Združenih narodov.

V Kolumbiji konec 52-letne državljanske vojne
Kolumbijo čaka obdobje narodne sprave