A ključne so nove naložbe, so prepričani v Bruslju, saj so kompozicije, ki so zdaj v uporabi, precej zastarele, vožnja z vlakom pa v primerjavi z močno subvencioniranimi letalskimi programi tudi ni vedno poceni.

Potem ko so s pojavom nizkocenovnih letalskih družb spalniki po Evropi končali na povsem stranskem tiru, kjer so se v pozabi prašili skoraj četrt stoletja, se zdaj zdi, da jih bo vse večja ozaveščenost predvsem med mladimi o velikem onesnaževanju v letalskem prometu znova obudila v življenje.

"V vlaku preživiš veliko časa, vendar je udobno, drugačna izkušnja od letenja. Je tudi ekološko prijazno, zato imaš dober občutek, da ne letiš in da ne škodiš naravi," pravi eden izmed mlajših potnikov.

Pionir novih naložb v nočne vlake je avstrijsko javno železniško podjetje ÖBB, ki Dunaj z dvajsetimi linijami povezuje z drugimi evropskimi mesti.

Podjetje je leta 2018 pri nemškem velikanu Siemensu naročilo 33 novih spalnikov, prvi naj bi šli na proge konec leta.

"Če se bo več ljudi vozilo z vlaki, bodo države mogoče več vlagale v mednarodni železniški promet," je prepričana ena izmed potnic.

Belgijsko-nizozemsko podjetje European Sleeper, ki je bilo ustanovljeno pred komaj dvema letoma, pa je maja uvedlo nočni vlak med Brusljem in Berlinom. Vožnja traja približno 13 ur.

"Glavna težava je vozni red, saj ga je treba nenehno prilagajati. V Evropi obnavljajo veliko železniških prog, kar vpliva tudi na naš vlak. Druga težava so naši spalniki, ki niso ravno novi, zato moramo včasih odpravljati tehnične težave," pravi Elmer Van Buuren iz podjetja European Sleeper.

Linijo med belgijsko in nemško prestolnico želijo podaljšati do Dresdna in Prage, načrtujejo pa tudi nočni vlak iz Amsterdama v Barcelono.