Vitalij Kličko je množico pozval, naj ne izziva policije. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Vitalij Kličko je množico pozval, naj ne izziva policije. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Kijev
Na Trgu neodvisnosti v Kijevu se je na protivladnih protestih proti novi zakonodaji zbralo 200.000 ljudi. Sprva so protesti potekali mirno, nato pa so izbruhnili spopadi. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Proevropski protestniki v Ukrajini zahtevajo odstop vlade in predčasne predsedniške volitve. Foto: BoBo
V Kijevu se nadaljujejo spopadi

"Razumem vašo udeležbo na množičnih protestih, vendar pa ko se miroljubne akcije sprevržejo v množične nemire in jih spremljajo nasilje in kriminalni incidenti, niso več samo grožnja prebivalcem v Kijevu, ampak vsej Ukrajini," je predsednik zapisal v sporočilu.
Ob tem je zagotovil, da si bo z vsemi zakonitimi sredstvi prizadeval za zagotovitev javnega reda. Kot je dejal, želi ustaviti spopade, ki so jih "sprožili tisti, ki se želijo boriti za oblast s prelivanjem krvi".
Omenjeno je zapisal, potem ko je bilo po burnih nedeljskih protestih, ki se jih je udeležilo 200.000 ljudi, v spopadih med protestniki in policijo ranjenih več kot 200 ljudi, 31 pa so jih prijeli.
Zakonodajne novosti
Med sprejetimi zakonodajnimi novostmi je prepoved nepooblaščenega postavljanja šotorov, odrov in zvočnikov na javnih mestih, žaljenje vladnih uradnikov pa bo po novem kaznivo dejanje. Prav tako bo mogoče aretirati protestnike, ki nosijo maske ali čelade. Za kršilce zakonodaja predvideva visoke denarne ali celo zaporne kazni.

Apokaliptične razmere
Sprva mirni protesti so kmalu vzniknili v nasilne. Protestniki so zažigali avtobuse in policiste obmetavali z granitnimi kockami, ti pa so jim odgovarjali s solzivcem in gumijastimi izstrelki.
Ranjenih je bilo več deset ljudi. V spopadih, ki so bili podobni pouličnim bojem, so protestniki skušali prebiti policijski kordon do vladnih ustanov. Pri tem so kot orožje proti policistom uporabili tako rekoč vse, kar jim je prišlo pod roke.

Na policiste so metali tudi doma narejene zažigalne bombe, t. i. molotovke, ter jih v valovih napadali s palicami, drogovi in verigami. Blizu parlamenta so nastale apokaliptične razmere; protestniki so zažgali več policijskih avtobusov in drugih vozil. Policija je odgovorila z ogromno solzivca.
Uporabili so tudi "šokgranate" in gumijaste naboje. Pred letečimi granitnimi kockami, ki so jih protestniki izruvali iz uličnih tlakov, pa so se branili s ščiti. Proti protestnikom so se pomikali v posebni, "želvasti" formaciji, s ščiti zaščiteni z vseh strani.

Po uradnih podatkih notranjega ministrstva je bilo ranjenih več kot sto protestnikov, okoli 40 naj bi jih morali oskrbeti v bolnišnici. Poleg tega je bilo ranjenih še okoli 70 policistov, več deset jih je moralo po pomoč v bolnišnico, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 20 izgrednikov je bilo aretiranih. Proti jutru so se razmere končno umirile, a so še vedno napete, na ulicah pa kljub minus desetim stopinjam Celzija vztraja še več sto protestnikov. Ti še naprej napadajo policiste, večinoma s kamenjem in molotovkami. Kdo je za nasilnimi izgredi in spopadi s civilisti, ki so bili očitno dobro organizirani, še ni jasno. Ukrajinski mediji ugibajo, da bi bili lahko povezani z malo znano skrajno desno skupino mladih, imenovano Desni sektor.


Janukovič pripravljen na pogovore

Janukovič je po protestih napovedal ustanovitev posebne komisije, v kateri bodo tudi predstavniki vlade in predsedniškega kabineta. Ti se bodo sešli s predstavniki opozicije in poskusili najti skupni kompromis za rešitev poglobljene krize v državi.

To je potrdil tudi eden izmed vodij opozicije Vitalij Kličko, ki je dejal, da "je za miroljubno rešitev treba izrabiti vsako ponujeno priložnost". Pri tem je opozoril, da bi se lahko odvil tudi "scenarij sile", če dogovori s komisijo ne bodo obrodili sadov. Pri tem ni izključil možnosti državljanske vojne, poroča britanski BBC.

Vidni rezultati
Ukrajinska opozicija opozarja, da morajo imeti pogovori vidne rezultate in da ne smejo biti le priložnost za predsednika, da si z njimi kupuje čas. Proevropska opozicija v Ukrajini zahteva odstop vlade in predčasne predsedniške volitve.

Pod velikim pritiskom so tudi voditelji opozicije, na katere so protestniki vsuli plaz kritik, češ da nimajo zadovoljivega akcijskega načrta in da so preveč pasivni.

To so bili najhujši protesti od konca lanskega novembra, ko se je začel protestni val po odločitvi predsednika Viktorja Janukoviča, da ob pritisku Rusije ne podpiše pridružitvenega sporazuma z EU-jem. Jezo opozicije je Janukovič še podžgal z nasilnim razganjanjem protestnikov.

V Kijevu se nadaljujejo spopadi