Palestinski predsednik Mahmud Abas in predsednik Egipta Abdel Fatah Al Sisi na donatorski konferenci za obnovo Gaze v Kairu. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Palestinski predsednik Mahmud Abas in predsednik Egipta Abdel Fatah Al Sisi na donatorski konferenci za obnovo Gaze v Kairu. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Izraelska vojska je v Gazi v poletnih napadih pustila ogromno razdejanje. Foto: Reuters
Ameriški zunanji minister Kerry je dogodek izkoristil za poziv h končanju desetletij nasilja med Izraelom in Palestinci in oživitvi mirovnih pogovorov. Njegov zadnji poskus posredovati pri dosegi celovitega mirovnega dogovora je letos po devetih mesecih zaradi izraelskega nadaljevanja gradnje na zasedenem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu propadel. Foto: EPA

EU bo po navedbah visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton prispeval skupno 450 milijonov evrov (okoli 570 milijonov dolarjev), ZDA pa bodo svojemu dozdajšnjemu prispevku dodale še 212 milijonov dolarjev - Washington je namreč že predtem napovedal 118 milijonov dolarjev donacij za Gazo. Humanitarni izziv na območju Gaze je "ogromen", je v svojem nagovoru poudaril ameriški državni sekretar John Kerry: "Ljudje na območju Gaze potrebujejo našo pomoč, nujno, ne jutri, ne prihodnji teden, potrebujejo jo zdaj."

Dodatna sredstva v znesku 50 milijonov evrov (63 milijonov dolarjev) je poleg prispevka v okviru EU-ja napovedala tudi Nemčija. Združeni arabski emirati in Kuvajt so obljubili vsak po 200 milijonov dolarjev.


V izraelskih napadih na območje Gaze je poleti umrlo najmanj 2.200 Palestincev, večinoma civilistov. Na izraelski strani je umrlo 73 ljudi, večinoma vojakov. Območje Gaze je po napadih ostalo v veliki meri razdejano. Svoje domove je morala zapustiti približno četrtina prebivalstva, okoli 100.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Na gosto poseljenem območju Gaze živi približno 1,7 milijona ljudi.


Na konferenci, katere pobudnika sta bila Egipt in Norveška, je sodelovalo okoli 30 zunanjih ministrov, ob njih pa so bili prisotni še zastopniki regionalnih in mednarodnih organizacij. Palestinske oblasti so pred začetkom konference predstavile svoj načrt obnove Gaze in zaprosile za štiri milijarde dolarjev mednarodne pomoči za njegovo izvedbo.

Zakaj bi donirali, če bo Izrael kmalu spet uničeval?
Države donatorice izražajo pomislek glede zagotavljanja sredstev za gradbene projekte tudi zaradi dejstva, da je bil poletni izraelski napad že tretji v zadnjih šestih letih. Številni se tako bojijo, da bo Izrael na novo zgrajene objekte kmalu spet uničil.

Na ameriškem zunanjem ministrstvu so pred konferenco poudarili, da "številne donatorice izpostavljajo resna vprašanja" o tem, kako prekiniti krog nasilja na Bližnjem vzhodu. Washington meni, da bo nujno premisliti, kako bi lahko "najbolje zagotovili, da se ne bomo čez leto ali dve znova znašli v enakem položaju".


Območje Gaze, pod izraelsko okupacijo od leta 1967, pod izraelsko-egiptovsko blokado pa od leta 2007, je ostalo po izraelskih napadih julija in avgusta večinoma razdejano. ZN je gmotno škodo označil za neizmerno. Domove je morala zapustiti približno četrtina od okoli 1,8 milijona prebivalcev, okoli 100.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo.

Abas pozval k časovnemu okviru
Palestinski predsednik Mahmud Abas je Varnostni svet ZN-a pozval k sprejetju zavezujoče resolucije s časovnim okvirom za vzpostavitev palestinske države. "Ne bomo sprejeli, da moramo imeti takšne konference vsaki dve leti. Ni več sprejemljivo, da smo vedno znova priča vojnam," je v nagovoru donatoricam po poročanju palestinske agencije Maan News dejal še dejal Abas.

Palestinci so se potrudili potencialne donatorice prepričati, da so enotni. V četrtek je imela tako enotna vlada, sestavljena junija, prvo zasedanje v Gazi.

Izrael grozi z oviranjem obnove
Izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman v Kairo ni bil povabljen, v pogovoru za novičarsko spletno stran Ynet pa je opozoril, da Gaze ne bo mogoče obnoviti brez sodelovanja in privolitve Izraela. Država lahko namreč ustavi dostavo gradbenega materiala in drugih sredstev na palestinsko ozemlje. Izrael zahteva zagotovilo, da mednarodna pomoč ne bo usmerjena v vojaške namene. Do načrtov za obnovo civilne infrastrukture pa bo država odprta, je obljubil Lieberman.

Izrael ima pri vprašanju okupacije palestinskih ozemelj najmočnejšega zaveznika ravno v ZDA, ki mu letno namenjajo več kot 3 milijarde dolarjev vojaške pomoči.

Doseči bo treba trajen dogovor
Ameriški zunanji minister John Kerry je opozoril, da bo nujno doseči trajen mirovni dogovor za Gazo, a dodal, da je grožnja Hamas. "Dokler obstaja možnost, da Hamas kadar koli izstreli rakete na izraelske civiliste, bodo ljudem na območju Gaze grozili prihodnji konflikti," je dejal ameriški zunanji minister, ki podpira izraelsko zahtevo po demilitarizaciji Gaze, ki je pod izraelsko vojaško okupacijo skoraj 50 let.

Izrael je v nagovoru ob odprtju konference k miru pozval tudi egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom julija 2013. "Pozivam izraelske ljudi in vlado: zdaj je čas za končanje konflikta," je poudaril predsednik Egipta, ki je tesen zaveznik Izraela, posebej odkar je na oblasti Al Sisi, nasprotnik Muslimanske bratovščine, ki je povezana s palestinskim gibanjem, vladajočim v Gazi, Hamasom.