Na prvem mestu seznama je Islandija, sledijo Švica, Finska, Švedska, Nemčija in Nizozemska. Za Slovenijo se do 10. mesta zvrstijo Tajska, Francija in Danska. Na zadnjem mestu je Čad, tik pred njim pa Afganistan.

Države med drugim ocenjujejo na področjih izobraževanja, zdravja in varnosti, pri čemer upoštevajo podatke Združenih narodov.

Poročilo kaže, da države premalo vlagajo v varstvo pravic otrok, predvsem na področjih varnosti, zdravja in izobraževanja. Zaradi gospodarskih posledic koronakrize ni mogoče pričakovati, da bi se to kmalu spremenilo, so poudarili v organizaciji.

Katastrofalne posledice protikoronskih ukrepov

"Ta kriza je zavrtela čas nazaj za več let napredka na področju blaginje otrok. Zato se je treba še bolj kot kdaj koli osrediniti na otrokove pravice. Vendar dokler bodo imele vlade težave pri delovanju zdravstvenih sistemov in gospodarstva, je vprašanje, koliko se bodo lahko osredotočale na pravice otrok," je povedal vodja organizacije Marc Dullaert.

V organizaciji so opozorili, da izbruh koronavirusa močno vpliva na pravice otrok. Dodali so, da imajo poleg gospodarskih posledic tudi drugi ukrepi za zajezitev virusa katastrofalen vpliv na številne otroke.

Zaradi zaprtja šol v 188 državah je doma ostalo 1,5 milijarde otrok, zaradi tega pa so otroci še bolj izpostavljeni otroškemu delu in otroškim porokam. Povečanje nasilja v družini je imelo uničujoče posledice predvsem za dekleta.

Opozorili so še, da so zaradi pandemije ustavili cepljenje proti nalezljivim boleznim, kot so ošpice, zaradi česar se bo število smrti med otroki povečalo za več sto tisoč. Poleg tega bi lahko po predvidevanjih ZN-a od 42 do 66 milijonov dodatnih otrok padlo v hudo revščino.