Za slovensko narodno skupnost je bilo razpisanih 35 svetov in predstavnikov, oddanih pa le 16 kandidatur.

Zadnje manjšinske volitve pred štirimi leti je zaznamovala nizka volilna udeležba. Tudi tokrat ni pričakovati drugače, je za Radio Slovenija dejala nekdanja aktivna članica v svetih na mestni in županijski ravni Marjana Mirković: "Predvsem je razlog medijski molk, ki spremlja vse te volitve. Poleg tega je vloga teh svetov in predstavnikov tudi po 20 letih še vedno neprepoznavna. Navsezadnje pa gre tudi za pomanjkanje sredstev za promocijo."

V predstavitev pomena manjšinskih volitev se je aktivno vključila Zveza slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, saj sveti pomenijo vez med narodno in lokalno skupnostjo, predvsem na kulturnem področju in v izobraževanju. Za slovensko narodno skupnost je bilo tokrat razpisanih 35 svetov in predstavnikov, oddanih pa je bilo skupno 16 kandidatur.

"Slovenci na Hrvaškem so na sploh zelo apolitični, kot je v svojih raziskavah ugotavljala tudi predsednica krovne organizacije Barbara Riman. Zelo težko je rojake prepričati o kandidaturi. Ne samo zato, ker so apolitični, ampak tudi zato, ker vloga svetov ni prepoznavna, ostajajo nevidni. Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin je bil sprejet s figo v žepu in tudi na pritisk mednarodne javnosti in tako je v določeni meri tudi ostalo. Svetla izjema je svet v Zagrebu, ki je od začetka podprt, kot je treba. Drugi sveti v enotah lokalne in regionalne samouprave niso bili deležni podpore, ki je zakonsko opredeljena," je dodala Marjana Mirković.

Večkrat je bila omenjena potreba po reorganizaciji načina vzpostavitve svetov, vendar doslej ni bilo sprememb, je povedala sogovornica.

Volitve v Istrski in Primorsko-goranski županiji ter v Zagrebu

Pripadniki manjšin, ki živijo na določenem območju, v županijske manjšinske svete volijo 25 predstavnikov, v mestne svete 15, v občinske svete pa 10 predstavnikov. Slovenska manjšina bo izbirala svoje predstavnike v manjšinskih svetih v istrski in primorsko-goranski županiji ter županiji mesta Zagreb. Predstavnike v mestnih manjšinskih svetih bo volila v Čabru, na Reki, v Pulju, Umagu, Novigradu in Bujah. Predstavnike v občinskih manjšinskih svetih bo slovenska manjšina volila v Humu ob Sotli, Zagorskih Selih, Bosiljevu, Kamanju, Žakanju, Cestici, Matuljih, Brtonigli, Grožnjanu, Oprtlju, Gornjem Mihaljevcu in v Štrigovi. Slovenska manjšina bo volila tudi enajst predstavnikov in namestnikov v Zagrebški, Karlovški, Varaždinski, Zadrski, Osiješko-baranjski, Šibeniško-kninsko in Splitsko-dalmatinski županiji ter štiri predstavnike v mestih Samobor, Opatija, Zadar in Split.

Po svoji številčnosti bi slovenska manjšina lahko volila svoje predstavnike tudi v Medžimurski županiji, Krapinsko-zagorski in Dobrovniško-neretvanski županiji, a nima kandidatov, kažejo podatki na spletni strani državne volilne komisije.

Hrvaška ustava opredeljuje 22 manjšin, volitve pa potekajo v enotah lokalne in regionalne samouprave, v katerih na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2021 živi z zakonom predpisano zadostno število pripadnikov določene manjšine. Posamezna manjšina lahko kandidira za svet nacionalne manjšine, če je najmanj 1,5 odstotka prebivalcev na območju samoupravne enote pripadnikov manjšine oziroma če na območjih občin in mest živi več kot 200 pripadnikov določene nacionalne manjšine, v županijah pa več kot 500. Če na območjih posameznih lokalnih enot živi najmanj 100 pripadnikov katere od manjšin, pa lahko izbirajo svoje predstavnike na lokalni ravni.

Manjšinski sveti in predstavniki imajo svetovalno vlogo, a so pomembni pri uresničevanju pobud. Za slovensko narodno manjšino so to predvsem pobude za uvedbo pouka slovenskega jezika in kulture v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah.

Za Slovence se je izreklo 0,2 odstotka prebivalcev Hrvaške

V popisu leta 2021 se je za Slovence izreklo 7729 oziroma 0,2 odstotka prebivalcev Hrvaške. Največ jih živi na območju mesta Zagreb, Primorsko-goranske, Istrske, Splitsko-dalmatinske, Medžimurske, Zagrebške in Varaždinske županije.

V Zagrebu in sedmih županijah, v katerih so Slovenci pred štirimi leti kandidirali in bili izvoljeni, je bilo v volilne imenike vpisanih 6310 upravičencev. Glasovalo jih je 321 ali dobrih pet odstotkov.

V 14 mestih in občinah, v katerih so Slovenci vložili kandidatne liste, je imelo volilno pravico 2749 pripadnikov slovenske skupnosti, izkoristili pa so jo 204, kar je 7,4-odstotna udeležba, kažejo podatki slovenske skupnosti v Zagrebu. Volilna udeležba je bila nizka tudi pri drugih manjšinah, tako da se jih je od 250.000 volivcev udeležilo okoli 10 odstotkov.

Prvi izidi manjšinskih volitev bodo znani po 19.00.