19. avgusta leta 1991 so se skozi Moskvo začeli valiti tanki, potem ko je samooklicani državni odbor za izredne razmere s podpredsednikom Sovjetske zveze Genadijem Janajevim na čelu sporočil, da je sovjetski voditelj Gorbačov iz zdravstvenih razlogov odstavljen, čeprav je bil ujetnik v počitniški hiši na Krimu.

Poskus državnega udara je naletel na odločen odpor ruskega predsednika Borisa Jelcina na čelu množice Moskovčanov, ki so se zbrali na ulicah prestolnice in kljubovali tankom, ki so varovali poslopje parlamenta. Na enega izmed tankov se je povzpel tudi Jelcin in pozval k splošni stavki.

V ruski prestolnici so bili tudi spopadi, v katerih so bili ubiti trije mladi demonstranti. Prevratnikom je poslušnost odrekel del vojske in tretji dan so se morali osramočeni vdati. Z neuspelim poskusom ponovne obuditve Sovjetske zveze je bila zapečatena tudi njena usoda in sledil je zlom komunistične vladavine, tako kot že pred tem v drugih državah vzhodnega bloka.

Ob tej priložnosti se je v Odmevih TV Slovenija Slavko Bobovnik pogovarjal z nekdanjim dopisnikom iz Moskve Miho Lamprehtom, ki je od tam poročal v najbolj burnem obdobju.

Česa so se takratni komunistični oblastniki pravzaprav zbali? Razpada SZ-ja - nekaj mesecev prej je bil izglasovan referendum o konfederaciji - ali izgube bonitet, ki so jih imeli s svojim položajem?

Vsega po malem, ker - takrat je še vladal monopol komunistične partije in, seveda, so se tudi bali Borisa Jelcina, ki je bil izvoljen za predsednika vrhovnega sovjeta Ruske federacije, 12. junija pa tudi za predsednika Ruske federacije, tako da je bil močan antipod celotni politični birokraciji. Mislim pa, da so se na neki način zbali še neke zadeve - namreč neke omahljivosti Mihaela Gorbačova, generalnega sekretarja in predsednika.

Ampak konec te Sovjetske zveze, kot smo jo poznali do takrat, je bil nekaj mesecev pozneje - decembra, ko so se sešli predstavniki Rusije, Belorusije in Ukrajine. Od takrat naprej se je vedelo, da to ne bo več nikoli velika država.

Ja. Ampak veste, takrat ko je Gorbačov prišel iz tega svojega letovišča, ko se je po operetnem prevratu, ki ga je pripravil komite za izredno stanje, vrnil nazaj v Moskvo, je bila to že druga država. Namreč, pričakovanja ljudi in strasti tudi tega pola politike, ki je podpirala Jelcina, so bili nekako že na točki, ki ni poznala vrnitve.

Je Jelcin potem izkoristil kredit, ki ga je dobil po teh dogodkih?

Jelcin je po teh dogodkih naredil eno veliko zadevo. Prisilil je Mihaela Gorbačova, da je suspendiral komunistično partijo Sovjetske zveze in potem je ta partija seveda ostala brez svoje strukture, kar je posledično pomenilo razpad tega monolita in posledično tudi političnega sistema. Jelcin je seveda izkoristil ta politični kapital, tudi z veliko in očitno pomočjo Zahoda, zlasti ZDA, ki pa ga je zapravil z dvema napakama. Z vojno v Čečeniji, kjer so ga izkoristili generali in psi vojne, in seveda z oktobrom leta 1993, ko je s tanki napadel vrhovni sovjet, se pravi ta antipod merjenja moči v Ruski federaciji kot taki. Je pa Jelcin storil še eno zadevo - da nikoli ni obračunaval z mediji.

Kaj pa ta njegova radoživost, ki smo ji bili priča. Mu ta ni škodovala pri sami karieri?

Ti posnetki, ki smo jih videli, so bili iz leta 1996, iz prvega oziroma iz drugega kroga predsedniških volitev, ampak Jelcin je po tem znamenitem plesu obležal in po tem blagem infarktu si ni nikoli opomogel.

Ali 20 let pozneje še kdo "joka" za Sovjetsko zvezo?

Zdi se mi, da vsi ti tisti, recimo jim v narekovajih, sovjetski državljani, ki so ostali zunaj meja matične države, se pravi Ruske federacije. Mogoče tudi vsi tisti, ki so dejansko govorili o sovjetskem imperiju, dejansko državi s 300 milijoni prebivalcev. Mogoče pa tudi geopolitiki, ki so videli v njej temelj bipolarnega sveta nasproti ZDA, saj kakor koli govorimo o Sovjetski zvezi, je šlo za veliko in močno državo, v kateri je sicer vladala diktatura partije, vojske, policije in tajnih služb.

Ampak prav zadovoljnih Rusov je v tem trenutku malo. Gorbačov, Jelcin in Putin, človek, ki da je v Rusiji naredil red. Drži?

Vsekakor na neki način, ampak res tisti pravi red, z drugo vojno v Čečeniji in vzpostavitvijo nekega stabilnega gospodarstva zlasti s pomočjo visokih cen energentov, se pravi nafte in plina.

Če bi proti vsem tistim, ki so si v Rusiji nabrali milijarde, uporabljali enake zakone, bi bil danes v zaporu razen Hodorkovskega in nekaterih drugih "rib" še kdo?

Prav gotovo. To je največja negativna politična dediščina Putina, da je obračunal s Hodorkovskim, ki zdaj preživlja drugo obsodbo v relativno hudih pogojih uresničevanja zaporne kazni. Ampak po drugi strani, če beremo, recimo, dnevnik Romana Abramoviča, vodjo nogometnega kluba Chelsea, onadva sta bila sodelavca s Hodorkovskim, Abramovič ni v ničemer naredil nič takega, kar ni naredil Hodorkovski, ampak Abramovič ni imel političnih ambicij. Se pravi, da je vsak, ki je prekrižal kopja Putinu, ki je po Jelcinu prevzel vajeti v državi, končal na nepolitičen način.

Se je vsak, ki mu niso bili dovolj milijoni in je hotel še nekaj političnega vpliva, lahko znašel za rešetkami ali pa izginil?

Da. Čeprav so tudi v državni dumi sprejeli zakon o amnestiji tega čudno pridobljenega kapitala iz te prvotne akumulacije kapitalizma v tistih prvih letih 'preustroja' Rusije.

Danes 80-letni Gorbačov v enem izmed pogovorov pravi, da so to, kar Rusija resnično potrebuje, poštene volitve. Na kaj namiguje, so bile prejšnje delegirane?

Veste, že Stalin je rekel, da ni pomembno, kako volimo, ampak kako štejemo glasove. Ampak mislim, da je Gorbačov, ki mu vendarle moramo dati spoštovanje, ker je v državi uvedel perestrojko in glasnost, naredil dve veliki napaki, in sicer reformo gospodarstva ter nerešeno narodnostno vprašanje. Menim pa, da ima Gorbačov pri tem vprašanju v mislih še nekaj, leta 2007 pod Putinom je bila namreč ustanovljena stranka Enotna Rusija in ta stranka ima prek tega političnega volilnega sistema praktično dvotretjinsko večino v parlamentu in Putin je ukinil volitve v enomandatnih okrožjih, ukinil je volitve neodvisnih kandidatov in pa manjših strank. V bistvu je vzpostavil neki sistem vladavine komunistične partije.

V znamenju česa bodo predsedniške volitve? Se Putin vrača?

Bržda. Po vsem tem, kar gledamo, ta kult voditelja nekako na obeh straneh, ampak zlasti se mi zdi, da je Putin v neki prednosti, ima neko strukturo oblasti, za seboj ima partijo, interese ljudi. Lahko smo tudi malce cinični in rečemo, da vse to, kar smo gledali leta 2008, je bila samo priprava, operacija za nasledstvo, ampak Putin zdaj za šest let, saj so med tem spremenili mandat s štirih na šest let.