Gre za potrditev kazni, ki jo je pred petimi meseci in pol izreklo beograjsko sodišče. Sodnica Nata Mesarović je za umor nekdanjega srbskega premierja obsodila 12 ljudi, najvišjo, 40-letno zaporno kazen pa sta prejela nekdanja komandanta Milorad Ulemek - Legija in Zvezdan Jovanović - Zveki.

Aleksandar Simović, Ninoslav Konstantinović, Vladimir Milisavljević in Sretko Kalinić so kaznovani s po 35 leti zapora, Željko Tojaga, Branislav Bezarević, Miloš Simović, Milan Jurišić in Dušan Krsmanović po 30 let, Saša Pejaković pa z osmimi leti zaporne kazni.

Sodba razjasnjuje, zakaj je bil Djindjić ubit
Z beograjskega posebnega okrožnega sodišča so sporočili, da je obsodba, ki je napisana na 446 straneh, ena najobširnejših v zgodovini srbskega pravosodja, vsebuje pa analizo atentata na pokojnega premierja Djindjića, opis predhodnih dogodkov in tistih, ki so atentatu sledili.

V sodbi so opisane vloge vseh, ki so pri zločinu leta 2003 sodelovali, obsodba pa ponuja tudi odgovor na vprašanje, zakaj je bil premier Djindjić sploh ubit. Zapisano je, da so skušale določene sile v državi z ogrožanjem ustavne ureditve in varnosti države vplivati na najvišji politični vrh tako, da so z umorom premierja in drugim nasiljem povzročile strah in nemir v srbski družbi.

Sodba še na vrhovno sodišče
Obsodbo, ki jo je podpisala sodnica Nata Mesarović, je javna, ne pa tudi pravnomočna. Celotna dokumentacija bo čez 15 dni, ko se izteče pritožbeni rok, prešla na vrhovno sodišče, kjer bo potekal drugostopenjski postopek.

Odgovorni na kazen čakali štiri leta
Zorana Djindjića so ubili 12. marca leta 2003 pred sedežem vlade, pred sodiščem pa so obravnavali 36 osumljencev. Srbska policija je takoj po atentatu na Djindjića sprožila obsežno preiskavo, med katero je priprla in zaslišala približno 12.000 oseb. Le dva tedna po umoru je pri poskusu aretacije ubila vodjo zemunskega klana Dušana Spasojevića in njegovega pomočnika Mileta Lukovića.

Sodni postopek se je začel 22. decembra 2003, sklenil pa 4. maja letos. Februarja 2004 se je seznam obtožencev, ki naj bi neposredno sodelovali pri umoru, skrčil na 12 oseb. Veliko obtoženih se je bojevalo v vojnah v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in Kosovu. Izmed teh je eden dobil status zaščitene priče, pet pa jih je pobegnilo in so jim sodili v odsotnosti. Vsi obsojeni so zanikali vse obtožbe.

S. J./B. T.