V Avstriji je največ katoličanov (73,6 %), sledijo jim protestanti (4,7 %) in muslimani (4,2 %). Sicer pa v državi živi 91 odstotkov Avstrijcev, štiri odstotke državljanov nekdanje Republike Jugoslavije (Hrvati, Slovenci, Srbi, Bošnjaki), Turki (1,6 %) in Nemci (0,9 %). Foto: EPA
V Avstriji je največ katoličanov (73,6 %), sledijo jim protestanti (4,7 %) in muslimani (4,2 %). Sicer pa v državi živi 91 odstotkov Avstrijcev, štiri odstotke državljanov nekdanje Republike Jugoslavije (Hrvati, Slovenci, Srbi, Bošnjaki), Turki (1,6 %) in Nemci (0,9 %). Foto: EPA

Da je islam grožnja za Zahod in njegov način življenja, je v raziskavi inštituta IMAS menilo 54 odstotkov vprašanih Avstrijcev, medtem ko jih je 71 odstotkov prepričanih, da islam ni združljiv z zahodnim konceptom demokracije, svobode in strpnosti. 72 odstotkov Avstrijcev ocenjuje, da se muslimani, ki živijo v Avstriji, ne prilagajajo dovolj načinu življenja v avstrijski družbi.

Islam kot grožnjo dojemajo predvsem osebe, ki so starejše od 50 let in tiste s srednjo izobrazbo. Med njimi je največ volivcev svobodnjakov in ljudske stranke, najmanj pa privržencev zelenih.

Izsledki raziskave, ki je bila izvedena konec januarja in v začetku februarja na vzorcu nekaj več kot tisoč ljudi, so bili objavljeni na vrhuncu kampanje pred predsedniškimi volitvami v Avstriji, ki bodo 25. aprila.

Za predsedniški položaj se poleg zdajšnjega predsednika Heinza Fischerja, ki se mu na volitvah obeta zmaga, potegujeta kandidata, ki sta nenaklonjena priseljencem - skrajno desna Barbara Rosenkranz, ki se zavzema za ponovno uvedbo nadzora na avstrijskih mejah, ter Rudolf Gehring, ki je odločen nasprotnik gradnje minaretov.