"Začenja se druga faza. Jasno je, da v prvi fazi ruska vojska ni dosegla svojih strateških ciljev. Logično je bilo, da je ob počasnem napredovanju ruske vojske, po tem ko ukrajinski predsednik ni pobegnil, ukrajinska vojska pa se je organizirala in uprla ruski, Putin moral povečati vojaško silo," razmere na terenu za MMC komentira profesor obramboslovja Iztok Prezelj.

Ruska vojska je na šesti dan invazije izvedla raketni napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov. Uničili so upravno stavbo in osrednji mestni trg, poškodovane so civilne stavbe na Trgu svobode. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad na Harkov označil za "državni terorizem".

V napadu na Harkov je bilo po navedbah ukrajinske strani ubitih najmanj deset civilistov. Ruska vojska naj bi stanovanjska naselja v zadnjem dnevu obstreljevala tudi v obmorskem mestu Mairupol.

"Cilj vojaških operacij je uničenje ciljev in povzročanje strahu. V interesu ruske strani je, da se čim več civilistov umakne ali vda. To lahko dosežejo s povečano stopnjo nasilja. Žal začenjamo videvati prave vojne zločine, nediskriminatorno uporabo orožja proti civilnim ciljem," razlaga profesor obramboslovja Prezelj.

"Videli bomo bistveno številčnejšo in nasilnejšo rusko vojsko"

Sodeč po satelitskih posnetkih, se ruska vojska pripravlja tudi na pravo ofenzivo na trimilijonsko ukrajinsko prestolnico Kijev. Pred ukrajinsko mejo je opaziti konvoj ruskih vojaških vozil, dolg kar 64 kilometrov.

Rusija je po navedbah BBC-ja izdatno okrepila svoje vojaške sile. Doslej naj bi imela v Ukrajini 40 odstotkov svoje vojske, zdaj pa naj bi se delež ruske vojske v Ukrajini povečal kar na 75 odstotkov, trdita ameriški obrambni vir ter vojaški analitik Jack Watling z Royal United Services Institute.

"Videli bomo bistveno številčnejšo in nasilnejšo rusko vojsko. Šele zdaj se bo izkazalo, koliko je ukrajinska obramba dejansko močna," napoveduje Prezelj.

Rusija ima bistveno večjo in modernejšo vojsko od Ukrajine. Številčno je precej močnejša po številu pripadnikov in količini tankov, vojaških letal in druge vojaške opreme. "Čeprav gre za primerjavo največje in druge največje države v Evropi, moramo vedeti, da je bila ruska vojska razvita za napadalno delovanje, ukrajinska pa za obrambno. Ruska vojska ni samo številčnejša, je tudi modernejša, bolj strateška. Ukrajina nima strateških jedrskih sil, Rusija jih ima," razlike pojasnjuje sogovornik, dekan Fakultete za družbene vede.

Rusija bo z grožnjo jedrskega orožja "šla do roba"

Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo tudi dvignil pripravljenost jedrskih sil za odvračanje. "Najvišja bojna pripravljenost pomeni, da je čas med ukazom in izstrelitvijo jedrskega izstrelka veliko krajši. Stopili smo korak proti temu. Povečala se je verjetnost uporabe jedrskega orožja," pravi Prezelj.

Obramboslovka Jelena Juvan je v ponedeljek na Televiziji Slovenija pojasnila, da je ruska uporaba jedrskega orožja zapisana v strateški vojaški doktrini in predvideva uporabo tudi v konvencionalnih oboroženih spopadih pod dvema pogojema: če je ogrožena ozemeljska celovitost Rusije in če na terenu s konvencionalno oborožitvijo ne dosegajo uspeha.

Prezelj meni, da gre sicer najverjetneje za zastraševalne in taktične ukrepe Rusije, saj "uporaba ni niti v njenem interesu". Z grožnjo uporabe jedrskega orožja bo Rusija sicer šla "do roba".

Sogovornik še opozarja, da Nato dolgo ne bo mogel dopuščati višje stopnje pripravljenosti ruskih jedrskih sil. Rusija ima namreč jedrske zmogljivosti tudi v Kaliningradu, kar je tako rekoč "v središču Evrope".

Morala na strani Ukrajine

Ne glede na tehnično in številčno prednost ruske vojske, pa je morala na strani ukrajinske. "Imajo prednost motiva in domačega terena. Oni se bojujejo za preživetje. Ruska vojska je bila napotena v sosednjo državo, vojaki kažejo rahlo zmedenost, vendarle se vsaj podzavestno zavedajo, da to, kar počnejo, ni legalno in legitimno. Na ukrajinski strani teh pomislekov ni," komentira Prezelj.

Ukrajinski odposlanec pri Združenih narodih Sergij Kislica je na ponedeljkovem zasedanju v New Yorku prebral domnevno SMS-sporočilo enega izmed ruskih vojakov svoji materi. "Strah me je, zadevamo vse, tudi civiliste. Povedali so nam, da nas bodo ljudje tukaj sprejeli, vendar se mečejo pod vozila, ne spustijo nas skozi. Kličejo nas fašisti. Najraje bi se obesil," so deli sporočila, ki naj bi ga ruski vojak tik pred smrtjo poslal materi.

"Ukrajinci niso pričakovali tega napada, četudi so ZDA govorile, da se bo zgodil. Veliko Rusov, vključno z vojsko, prav tako ni pričakovalo napada," meni Prezelj in poudarja tudi zgodovinski vidik bratskih narodov, ki sta dolga časa skupaj sestavljala Sovjetsko zvezo. "Negativnih občutkov pri vojakih je še veliko več, kot bi jih bilo sicer. Začnejo se lomiti stare predstave, družinske povezave," dodaja.

Spopadi v mestnih središčih, kjer odloča "brutalna sila"

Spopadi oziroma obstreljevanja so v zadnjih dneh potekali ali še potekajo v večjih ukrajinskih mestih – Kijevu, Harkovu, Mariupolu, Zaporožju. Ruski vojaki naj bi danes obkolili mesto Herson na jugu države. V mestih prihaja do spopadov na mestih ulicah in trgih.

Sorodna novica Pet mrtvih v napadu na TV-stolp v Kijevu. V Harkovu uničen tudi slovenski konzulat.

Pri bojevanju v mestih so ključne "brutalna sila, hrabrost, usposobljenost za bližinsko vojskovanje in visoka motivacija". Če je motivacija na ukrajinski strani, ima ruska vojska izkušnje s posredovanjem v mestih, in sicer iz Čečenije, spominja Prezelj.

"Bojimo se vojne z veliko žrtvami"

"Zdi se, da bodo Rusi morali uporabiti še veliko težkega orožja, da se bodo Ukrajinci umaknili iz teh mest. Bojimo se predvsem uporabe termobaričnih bomb oz. termobaričnih raketnih izstrelkov, ki posrkajo ves zrak in vse, kar je živega. Tudi če je človek v zaklonu, možnosti preživetja ni," svari obramboslovec.

"Videli bomo, koliko sile bodo imeli Rusi in kako dolgo bodo branitelji vztrajali. Bojimo se vojne z veliko žrtvami in uničenjem kritične infrastrukture. Zdaj smo tik pred tem," Prezelj ni optimističen za razvoj dogodkov v prihodnjih dneh.