Za verne muslimane je ramazan oziroma saum četrti od petih stebrov islama, drugi so še izpovedovanje vere (šahada), pet dnevnih molitev (salah), dajanje miloščine (zakat) in romanje v Meko (hadž).

Muslimanski koledar je lunarni in se ravna po Luninih menah. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, prihaja ramazan vsako leto 11 dni prej kot v letu pred tem. Postni mesec se po navadi ne začne za vse muslimane hkrati, ampak se ponekod začne dan, dva pozneje. Začetek je namreč odvisen od tega, kdaj je na nebu prvič po mlaju videti Lunin krajec.

Ramazanu arabsko govoreči muslimani pravijo ramadan. Poimenovanje ramazan uporabljajo nekateri muslimani v Evropi, kot so Bošnjaki in Turki, pa tudi muslimani v Sloveniji. Ramazanu bo sledilo tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama.

"Mesec boja s samim seboj"
Kot so zapisali pri slovenski islamski skupnosti, je ramazan mesec usmiljenja in odpuščanja, njegov prihod pa je za muslimane vedno nekaj posebnega. V ramazanu se je začelo razodevanje Korana, post je tretja praktična islamska dolžnost, s katero muslimani potrjujejo svoje verovanje. Ramazan simbolno nakaže, da je to mesec boja s samim seboj, mesec discipline, družbene odgovornosti in drugih dobrih dejanj, so poudarili.

Post za muslimane predstavlja čiščenje slabih in negativnih stvari iz duše in telesa, je bitka s samim seboj, ko se človek trudi, da bo naslednji dan boljši od prejšnjega, in premaguje svoje želje in strasti, pojasnjujejo pri skupnosti. Verniki se v postnem času med drugim družijo na molitvah in iftarjih oziroma večerjah ob koncu posta.

Izjeme pri postenju
Ramazan pozna tudi izjeme pri postenju, med drugim je prepovedan post za ženske med menstruacijo in poporodno dobo, ki naj bi to nadomestile ob drugi priložnosti. Postiti se ni treba niti otrokom.