Veleposlanik Rusije v ZN-i Nebenzija. Foto: EPA
Veleposlanik Rusije v ZN-i Nebenzija. Foto: EPA

Nekaj članic, med njimi Kitajska in Indija, so sicer tudi same izražale nasprotovanje biološkemu orožju. Zahodne države pa so nizale obtožbe na račun ruske vojske, ki v Ukrajini napada in pobija civiliste ter ruši mesta.

Današnje zasedanje Varnostnega sveta je bilo sprva mišljeno za glasovanje o ruskem predlogu resolucije o zaščiti civilistov v Ukrajini. Ruski veleposlanik v ZN-u Vasilij Nebenzija pa je predlog umaknil, potem ko je večina članic opozorila, da bi bili civilisti brez težav zaščiteni, če se ruska vojska umakne iz države.

Je pa ruski veleposlanik vztrajal pri zasedanju, ki ga je namenil ponavljanju obtožb o biološkem orožju v Ukrajini, o čemer ZN sicer nima informacij.

"Rusija skuša spet izrabiti ta svet, da pogreva svoje dezinformacije, širi propagando in upravičuje neizzvano in surovo vojno proti Ukrajini," je v imenu šestih članic Varnostnega sveta ZN-a izjavila ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield še pred zasedanjem. Poleg nje so stali kolegi iz Albanije, Francije, Norveške, Irske in Združenega kraljestva.

Varnostni svet je o tej temi že razpravljal pred tednom dni, ko je ameriška veleposlanica povedala, da so ruske trditve o obstoju dokazov izmišljene. Obstajajo le dokazi, da so ZDA financirale odstranjevanje biološkega orožja iz časov Sovjetske zveze, je dejala.

Zahodni diplomati opozarjajo, da Rusija prihaja na dan z obtožbami, ker se po neuspehih v Ukrajini pripravlja na uporabo orožja za množično uničevanje. Visoka predstavnica ZN-a za razorožitev Izumi Nakamicu je tako kot prejšnji teden ponovila, da nimajo nobenih informacij o kakšnem ukrajinskem biološkem orožju.

VS ZN-a ne more sprejemati ukrepov glede Ukrajine, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta. Foto: Reuters
VS ZN-a ne more sprejemati ukrepov glede Ukrajine, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta. Foto: Reuters

Pozivi k zaščiti ukrajinskih civilistov

Civilisti so upravičeni do zaščite pred nevarnostmi vojaških operacij, je v Varnostnem svetu poudarila namestnica generalnega sekretarja ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo. Pozvala je k preiskavi zločinov v Ukrajini in kaznovanju odgovornih.

DiCarlo je opisala podobo vsakodnevnega brezobzirnega bombardiranja ukrajinskih mest in dejala, da je urad visokega komisarja za človekove pravice ZN-a med 24. februarjem in 15. marcem naštel najmanj 726 mrtvih civilistov, med njimi 52 otrok.

Prebivalci Mariupolja trpijo pomanjkanje hrane, vode, elektrike in zdravstvene nege, medtem ko jih Rusi vsak dan intenzivno bombardirajo. "Trupla ležijo po ulicah mesta," je dejala DiCarlo in omenila tudi sredni napad na gledališče v Mariupolju, kamor se je pred tem zateklo več kot tisoč civilistov.

Pomočnik visokega komisarja za operacije v uradu ZN-a za begunce Raouf Mazou je dejal, da je v treh tednih število beguncev iz Ukrajine preseglo 3,1 milijona, in to označil kot najhitreje naraščajočo begunsko krizo v Evropi vse od druge svetovne vojne.

Za ukrajinske begunce je dejal, da so neverjetno trdoživi, čeprav so nekateri domove zapustili le s kakšno plastično vrečko, pohvalil pa je tudi neverjetno gostoljubnost držav, ki te begunce sprejemajo.

Poljska jih je sprejela skoraj dva milijona, Romunija skoraj pol milijona, Moldavija 350.000, Madžarska 280.000, Slovaška 228.000, nekaj pa jih je odšlo tudi v Rusijo in Belorusijo.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da bodo uničujoče posledice vojne za zdravje Ukrajincev trajale več desetletij. Moteno je delovanje zdravstvenih služb zaradi uničevanja vodne in sanitarne infrastrukture ter vse bolj tudi bolnišnic.

WHO je naštel najmanj 43 napadov na zdravstvene objekte ter 12 mrtvih bolnikov in zdravstvenih delavcev. Poudaril je, da so takšni napadi kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Poleg vsega se zdaj verjetno pospešeno širi tudi covid-19, saj je testiranje v Ukrajini zastalo.

WHO ima pripravljeno pomoč za Ukrajince, vendar ta ne more mimo Rusov do prebivalstva, kar še posebej velja za konvoje, namenjene v Mariupolj.

Poljski veleposlanik pri ZN-u Krzysztof Maria Szczerski je rusko početje opisal kot stoodstotno vojno, ki jo je Rusija izbrala in za katero je v celoti odgovorna. Zagotovil je, da bo Poljska še naprej sprejemala begunce ne glede na državljanstvo, raso ali vero. Ruse je pozval, naj nemudoma prekinejo napade in dovolijo dostop humanitarne pomoči.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o dogajanju v Ukrajini smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju v Ukrajini lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.