Stavek je zapisal kolumnist Deutsche Wella Miodrag Sorić, ki je osvetlil, zakaj ZDA ne sme biti vseeno, da Irak razpada.

A začnimo na začetku. Vzpostavitev islamske države pod šeriatom je bila želja številnih džihadistov, zdaj jo uresničujejo borci Isila. Kljub njegovi razglasitvi kalifata, ki sega od Iraka od Sirije, ZDA v Iraku ne želijo posredovati in jih razpad države ne moti.
Medtem ko so se svetovni voditelji ukvarjali z nemiri v Ukrajini, njenim približevanjem Evropski uniji in sankcijam proti Rusiji, je vprašanje iranskega jedrskega oboroževanja in državljanske vojne v Siriji postala drugotna tema. Nato pa je udarilo kot strela z neba, borci vojaško-sunitske organizacije Islamska država Iraka in Levante (Isil) so v pohodu "blitzkrieg" v le nekaj dneh osvojili večji del mest na severovzhodnem delu Iraka z jasnim sporočilom: "Zadnji bo padel Bagdad."

Kot je znano, je Isil nastal leta 2003 po ameriški invaziji na Irak, zelo kmalu po izbruhu konflikta v Siriji, ki ga je prinesel val arabske pomladi, pa je bil vpleten tudi v sirsko vojno. Zaradi okrutnosti se je Isilu odrekla celo krovna organizacija Al Kaida.

A želja po vzpostavitvi kalifata na območju med Irakom in Sirijo ni od včeraj.

Strah pred napadom na Jordanijo vedno večji
Velika islamska država bi poleg ozemlja med Irakom in Sirijo vključevala tudi Jordanijo, Izrael, Palestino, Libanon, južni del Turčije in Ciper. A bolj kot usoda Iraka, ki mu številni napovedujejo razpad, se veča strah pred morebitnim napadom na Jordanijo. Navsezadnje so o tem javno spregovorili v videoposnetku borci Isila: "Brez zadržkov bomo odšli tudi v Libanon in Jordanijo, kamor nas bo pač poslal naš vodja."

Washingtonski dopisnik Deutsche Wella Miodrag Sorić je v svojem komentarju z naslovom "Amerika ne bo imela nič proti, če Irak razpade" zapisal, da je za ZDA, ki trenutno nočejo vojaško posredovati v Iraku, popolnoma drugotnega pomena, če država razpade na tri dele. Torej, severni del s Kirkukom v rokah Kurdov, zahodni del Iraka v rokah sunitov, Bagdad in južni del države pa v rokah šiitov. Spomnimo, tudi Izrael je pred dnevi pozval k oblikovanju samostojne države Kurdov.

"Skrajni borci Isila imajo v svojih rokah večji del Iraka, destabilizirali so Sirijo in le še vprašanje časa je, kdaj bodo napadli Libanon, Jordanijo in morda celo Izrael. Tu leži razlog, zakaj ZDA ne more biti vseeno. Preveč je na kocki - morda celo sama varnost ZDA. Osnovni strateški cilj ZDA je preprečiti morebitno nevarnost za ZDA in njene zaveznice na tem območju. Na koncu dneva je popolnoma drugotnega pomena, če ima Irak močno vlado ali pa je razdeljen na tri dele," je zapisal Sorić in spomnil, da je ameriški podpredsednik Joe Biden razdelitev Iraka predlagal že leta 2006. Zanemarljiv ni podatek, da imajo ZDA v Bagdadu svoje največje veleposlaništvo na svetu, kjer je zaposlenih kar 5.000 ljudi, v Perzijskem zalivu imajo najmanj osem bojnih ladij.

Razglasitev Islamske države (IS)
Isil je v nedeljo po posvetu Sveta šurije mudžahedinov enostransko razglasil kalifat Islamska država (IS) na osvojenem ozemlju od iraške pokrajine Dijala do Alepa v Siriji in pozval druge sunitske skupine, naj se jim pridružijo.

Ime nove države IS je kratica njihovega imena, iz katerega so umaknili poimenovanji 'Iraka in Levante'. Kot so sporočili iz Isila, se novo državo naslavlja z Islamska država (IS). Za vodjo "kalifata", t. i. kalifa, in "vodjo vseh muslimanov po svetu" so imenovali svojega dosedanjega vodjo Abuja Bakra Al Bagdadija.

Trenutno sicer še vedno potekajo spopadi v mestu Tikrit, ki ga je Isil osvojil 11. junija in je rojstno mesto nekdanjega sunitskega voditelja Sadama Huseina. Isilu je v krvavem pohodu po Iraku brez večjega boja pred dnevi uspelo osvojiti drugo največje iraško mesto Mosul na severu države, ki ga je že zapustilo okoli pol milijona civilistov. V njegovih rokah je tudi Tikrit, rodno mesto nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, ki je od Bagdada oddaljeno 150 kilometrov. Pred dnevi mu je uspelo zavzeti tudi največjo rafinerijo nafte v državi Baidži, v kateri je kar tretjina vse nafte v državi, ter mejna prehoda med Sirijo in Jordanijo. Največja nahajališča nafte so v Basri.

Kaj je kalifat?
Kalifat je oblika islamske vladavine, na čelu katere je vrhovni verski in politični voditelj z nazivom kalif, ki je naslednik islamskega preroka Mohameda. Kalif je imel v preteklosti svoje ministre, obenem pa je imenoval voditelje posameznih emiratov. Glavna naloga kalifata v zgodovini je bila uveljavljati islamsko pravo in ga širiti, od vsega začetka pa so med muslimani - suniti in šiiti - obstajale razlike v pogledih na sam koncept kalifata. Šiiti namreč verjamejo, da so imeli le Mohamedov bratranec Imam Ali in njegovi nasledniki po prerokovi smrti od Boga dano pravico do vodenja, je zapisal STA.

Sistem kalifatov je bil v islamskem svetu uveljavljen po smrti preroka Mohameda leta 632 in je trajal do padca Otomanskega cesarstva. Nekateri sicer trdijo, da je sistem kalifatov trajal le tri desetletja, torej, dokler so živeli prvi štirje voditelji kalifatov. Za prevlado so se v islamskem svetu borile številne dinastije, med najbolj znanimi so Umajadi v Damasku, Abasidi v Bagdadu in Otomani v Turčiji. Ti so na vrhuncu svoje moči zasedali ves Bližnji vzhod, sever Afrike in dele vzhodne oziroma jugovzhodne Evrope.

Marca leta 1924 pa je ustanovitelj moderne turške države Mustafa Kemal Atatürk z ustavo ukinil zadnji kalifat. A vse do danes je v različnih islamskih skupinah obstajala želja po obnovi sistema kalifatov. Islamska država je bila želja teroristične mreže Al Kaida, že leta 1966 pa so talibani v Afganistanu ustanovili islamski emirat, vendar njihov vodja ni prevzel naziva kalif.