To se sprašuje Adam Lankford, profesor varstvoslovja na Univerzi v Alabami, ki v svoji najnovejši študiji preučuje "temačno plat ameriške izjemnosti". V raziskavi z naslovom Množični strelci, strelsko orožje in družbene napetosti: Globalna analiza unikatno ameriške problematike Lankford s pomočjo kvantitativne analize strelskih pohodov po svetu med letoma 1966 in 2012 skuša razumeti, zakaj so tako prevladujoči v ZDA in kateri so dejavniki, ki k temu prispevajo. Kot merilo za množični pokol je upošteval FBI-jevo definicijo, da morajo biti pri pokolu najmanj štiri smrtne žrtve.

"To je danes večja problematika, kot je bila pred desetletjem, v prihodnosti pa bi lahko bila še večja," svari Lankford v pogovoru za revijo Newsweek. "V preteklosti so ljudje na to temo postavljali kar nekaj vprašanj, na katere pa zaradi pomanjkanja statistike nismo imeli kvantitativnih odgovorov. Gre predvsem za vprašanja, kako prevladujoča so množična streljanja v ZDA v primerjavi z drugimi državami in če obstaja statistično omembe vredna povezava med množičnimi streljanji ter deležem umorov, samomorov in posedovanjem strelskega orožja."

ZDA s kar 31 odstotki vseh pokolov
Lankford je analiziral podatke 171 držav in v ZDA naštel daleč največ strelskih pohodov - v 46 letih kar 90. To je petkrat toliko, kot jih ima drugouvrščena država na seznamu - Filipini z 18 strelskimi pohodi. Peterico sestavljajo še Rusija (15), Jemen (11) in Francija (10). Z drugimi besedami - čeprav ZDA predstavljajo manj kot pet odstotkov svetovne populacije, pa se je tam v analiziranem obdobju zgodilo kar 31 odstotkov vseh strelskih pohodov.

In ni presenetljivo, da Lankford kot statistično najpomembnejši dejavnik pri tem navaja delež strelskega orožja na prebivalca. Na neslavnem seznamu držav z najvišjim deležem strelskega orožja na civilista so ZDA na prvem mestu, sledijo Jemen, Švica, Finska in Srbija. In prav vseh teh pet držav se je tudi uvrstilo na Lankfordov seznam 15 držav z največ strelskimi pohodi.

"Kar lahko razberemo iz tega, je, da v bistvu ne moreš biti v vrhu držav z največ strelskega orožja na prebivalca, pa ne imeti težav z množičnimi pokoli. Celo v državah, kot sta Švica in Finska, ki veljata za relativno mirne v smislu skupnega števila umorov," ugotavlja profesor.

Lankford je tudi ugotovil, da je pri storilcih v ZDA večja verjetnost kot v drugih državah, da bodo pri svojem pokolu uporabili več tipov orožja in da bodo pokole izvedli v šolah ali na delovnem mestu.

Ameriški razkorak med sanjami in resničnostjo
Da bi ugotovil, kaj je poleg liberalne orožarske zakonodaje še tisto, kar dela pokole v ZDA tako pogoste, se je Lankford v raziskavi vprašal, ali je v ameriški kulturi kaj takega, zaradi česar bi postale ZDA tako velika "valilnica" množičnih strelcev. Pri tem izpostavlja, sklicujoč se na ločene študije, da se kriminal in deviantno vedenje pripetita, ko obstaja nezdrav razkorak med sanjami in željami ljudi ter njihovo zmožnostjo te sanje doseči. "V ZDA sta uspeh in slava še posebej malikovana. Vse na neki način kultura oblikuje. In zaradi naše kulture ljudje stremijo po zvezdah, pri tem pa jim pogosteje spodleti in spodrsne kot kaj drugega."

Množični strelci, ki pogosto za seboj pustijo sporočila, ki malce pomagajo razložiti njihove motive, pogosto navajajo "onemogočeno dosego cilja" (izključitev iz šole ali izguba delovnega mesta) ali "negativne družbene interakcije" (ustrahovanje sošolcev/sodelavcev/nadrejenih), navaja Lankfordova študija. Duševne bolezni lahko omenjena občutja samo še okrepijo oz. popačijo, s tem pa se okrepi njihova nezmožnost spopadanja s položajem na nenasilen način. Da prav v šolah in na delovnem mestu ta razkorak med sanjami in zmožnostjo uresničitve teh sanj pride najbolj do izraza, pojasnjuje, zakaj je v ZDA več pokolov prav na teh dveh mestih.

Usodna kombinacija
"Na žalost zaradi nekakšne kombinacije pritiskov, stisk, duševnih obolenj in ameriškega malikovanja slave nekateri množični strelci podležejo grozovitim zablodam o lastni veličini ter iščejo slavo prek pobojev," piše Lankford. "Ob tem pravilno prepoznajo, da bodo njihova imena in obrazi krasili revije, časnike in televizijo samo s pokolom neoboroženih ljudi."

Kot zgled za to Lankfor navaja strelski pohod na srednji šoli Columbine leta 1999, ki je navdahnil posnemovalce po ZDA, pa tudi v Argentini, Kanadi, Finski in Nemčiji.

"Že mogoče, da so množični strelci v zadnjih desetletjih precej pogostejši v ZDA kot v kateri koli drugi državi, a v svetu, ki je z napredki v tehnologiji in komunikacijah postal funkcionalno manjši, bi unikatno ameriška težava množičnih strelcev lahko prerasla v vse bolj globalno," sklene Lankford.