Čeprav aktualni Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj DSM-4 Ameriške psihiatrične zveze večinoma uporabljajo le v ZDA, pa ima njegova vsebina vpliv na stroko po vsem svetu. Foto: BoBo
Čeprav aktualni Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj DSM-4 Ameriške psihiatrične zveze večinoma uporabljajo le v ZDA, pa ima njegova vsebina vpliv na stroko po vsem svetu. Foto: BoBo
Zadnja sprememba priročnika je bila objavljena leta 1994, kot piše BBC, pa naj novi priročnik ne bi vplival na stroko v Veliki Britaniji in v vseh drugih državah, ki pri svojem zdravstvenem delovanju upoštevajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), med njimi je tudi Slovenija. Foto: BoBo

Omenjene spremembe bo predstavilo Združenje ameriških psihiatrov. Med njimi so nekatere nove kategorije, kot so kompulzivna motnja hranjenja, motnja razpoloženja in motnja kompulzivnega kopičenja stvari.

Med drugim bo Aspergerjev sindrom obravnavan kot motnja avtističnega spektra (ASD) in ne več kot samostojna kategorija.

Ko 'normalno' postane bolezen
Nekatere nove smernice v Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje DSM-5 je za BBC komentiral tudi profesor Peter Kinderman z liverpoolske univerze, ki je dejal: "Povsem normalno žalovanje bo zdaj klasificirano kot huda oblika depresije, otroški izpadi jeze pa kot motnja razpoloženja."

Kaj je depresija?
Depresija ali bolje depresivna motnja pomeni v prvi vrsti motnjo razpoloženja in čustvovanja, posledično pa privede tudi do spremembe videza, vedenja in mišljenja, je zapisano na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS.
Simptome depresivne motnje lahko razvrstimo v nekaj skupin, čeprav se med seboj prepletajo. Med biološkimi dejavniki so dnevno spreminjanje razpoloženja (slabše zjutraj), motnje spanja (zlasti jutranja nespečnost), apetita in želje po spolnosti, izguba volje in motivacije, pomanjkanje energije in utrujenost, nezmožnost uživanja, odsotnost ali pomemben upad hrepenenja, entuziazma oziroma življenjskega navdušenja.
Psihološki dejavniki se pojavljajo v obliki potrtosti in tesnobe, občutka notranje praznine, občutka krivde, manjvrednosti in obupa, znižane tolerance, večje impulzivnosti in agresivnosti ter motenj koncentracije in spomina.

Mogoči pa so tudi družbeni dejavniki, ki se pojavijo v obliki manjšega zanimanja za druge ljudi in zmanjšane učinkovitosti pri delu.
Sporne definicije
Za nekatere je sporno tudi to, kako DSM-5 klasificira nekatere bolezni, ki se določajo na podlagi simptomov.
Stroka si namreč prizadeva, da bi izkoristila poznavanje genetike in nevrologije, tako da bi neko bolezen diagnosticirali glede na njen vzrok in ne prek simptomov.

Nekatere bolezni ali motnje je namreč izredno težko določiti. Recimo, avtizem, motnja pozornosti ADHD, bipolarna motnja, huda oblika depresije in shizofrenija so zaradi določenih simptomov, ki so značilni zanje, obravnavani kot ločene motnje, pa čeprav obstajajo dokazi, da imajo vse naštete motnje iste genske dejavnike tveganja.