Žana Nemcova je v svoji kolumni za poslovni dnevnik Vedomosti, ki jo je naslovila "Ruska propaganda ubija" zapisala, da so prokremeljski mediji pripomogli k smrti njenega očeta, saj so ga, pa tudi druge opozicijske voditelje, označili kot izdajalca. Novinarje teh medijev je obtožila, da širijo sovraštvo in nestrpnost, ter zahodne države pozvala, naj uvedejo sankcije proti tistim ljudem, ki so vpleteni v omenjene medije in "kriminalno propagando".

"Številna besedila v medijih, ki jih nadzira Kremelj, spominjajo na retoriko afriških propagandistov," je zapisala in dodala, da propaganda prokremeljskih medijev spominja na obdobje genocida v nacistični Nemčiji in Ruandi. "Putinova informacijska mašinerija uporablja kriminalne prijeme in širi sovraštvo, ki se izkazuje v nasilju in grozi," je še zapisala in dodala: "Ljudje, ki jih okuži to sovraštvo, nato zagrešijo nove zločine".

Za BBC je 31-letna Nemcova, ki je tudi sama novinarka, povedala, da je prejela več groženj, in da je tudi to eden od razlogov, da se je odločila, da zapusti Rusijo in da bo živela v izgnanstvu nekje v Evropi. Kam je odšla, ni znano.

Še vedno ni jasno, kdo je naročil umor Nemcova
55-letnega Borisa Nemcova, vodilnega opozicijskega politika in enega največjih kritikov politike Kremlja in predsednika Vladimirja Putina, so neznanci 28. februarja ustrelili v središču Moskve, ko se je s svojo spremljevalko vračal domov. Njegov umor, ki se je zgodil dva dni pred napovedanim velikim opozicijskim shodom, je pretresel Rusijo, dan po atentatu se je na protestih zbralo več kot 70.000 ljudi, na pogrebu pa se je od njega poslovilo več kot 10.000 ljudi.

Po preiskavi umora so oblasti aretirale pet posameznikov, vseh pet Čečenov, a preiskava ni pokazala, kdo je naročil umor in kdo ga je izvedel. Eden od prijetih je povedal celo, da so ga k priznanju odgovornosti za umor prisilili z mučenjem.