Kot je sporočilo uzbekistansko državno tožilstvo, Karimovo preiskujejo še zaradi več drugih kriminalnih dejanj. Tožilstvo jo namreč sumi, da je članica kriminalne združbe, ki nadzoruje 1,1 milijarde evrov vredno premoženje v 12 državah, med drugim v Švici, na Švedskem, v Veliki Britaniji, Franciji, Latviji, na Irskem, Malti, v Nemčiji, Španiji, Rusiji, Hongkongu in Združenih arabskih emiratih.

Med drugim naj bi si lastila nepremičnine v Londonu v vrednosti okoli 30 milijonov dolarjev in hotele v Dubaju, ki so vredni 67,4 milijona dolarjev. Tožilstvo ji še očita, da si je s prevarami zagotovila premoženje za 595 milijonov dolarjev, s podkupninami, ki so jih plačali na račune v davčnih oazah, pa kar 869 milijonov dolarjev.

Sporočilo tožilstva je prva uradna novica o 45-letni Karimovi, ki je iz javnosti izginila leta 2014, potem ko je očitno prišlo do spora med njo in očetom, ki je tej srednjeazijski državi vladal 27 let, do smrti septembra lani.

Po besedah tožilstva je bila Karimova leta 2015 obsojena na petletno pogojno kazen, kar bi lahko glede na uzbekistanske zakone pomenilo tudi hišni pripor.

Od naslednice do zapornice
Nekoč je Karimova veljala za očetovo naslednico na čelu te s plinom bogate azijske države, ki je tudi med največjimi svetovnimi izvoznicami bombaža. Modna oblikovalka in pevka je zasedala več diplomatskih položajev, med drugim je bila veleposlanica v Španiji in predstavnica Uzbekistana v Združenih narodih v Ženevi.

Poznana pa je bila tudi po zabavnejših dejavnostih, med drugim je organizirala modne tedne, oblikovala nakit, vodila zabavne televizijske oddaje in izdala več pesmi.