Računsko sodišče je že septembra odredilo, da morajo Mas in še osem nekdanjih katalonskih funkcionarjev plačati 4,8 milijona evrov in obresti v višini 400.000 evrov, da bi tako pokrili stroške glasovanja, ki ga je špansko ustavno sodišče razglasilo za nezakonito.

Do zdaj jim je uspelo plačati le 2,9 milijona evrov, zaradi česar se je sodišče odločilo za zaseg premoženja, ki so ga navedli kot jamstvo, navedbe sodišča povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg Masovega doma v Barceloni je sodišče odredilo še zaseg polovice doma nekdanjega tiskovnega predstavnika vlade Francesca Homsa v Taradellu blizu Barcelone, španske oblasti pa so zasegle tudi premoženje treh nekdanjih ministrov v Masovi vladi.

Mas: Namen je ustrahovanje
Kot zatrjuje Mas, ki je bil na čelu regionalne vlade med letoma 2010 in 2016, ukaz o plačilu stroškov za glasovanje iz leta 2014 nima "nikakršne pravne podlage", njegov namen pa naj bi bil "ustrahovati" tiste, ki si prizadevajo za neodvisnost.

Masa je sodišče zaradi organizacije glasovanja spoznalo za krivega državljanske nepokorščine in mu marca za dve leti prepovedalo opravljanja javnih funkcij.

Njegov naslednik Carles Puigdemont je 1. oktobra organiziral referendum o neodvisnosti, ki ga je špansko ustavno sodišče prav tako prepovedalo, zaznamovalo pa ga je nasilje španske policije zoper katalonske volivce in volivke.

Na podlagi izida referenduma je katalonski parlament 27. oktobra razglasil neodvisnost, nakar je španska vlada odstavila regionalne oblasti in začasno prevzela upravljanje avtonomne pokrajine. Za 21. december so razpisane nove volitve.

Nad Puigdemontom, ki se je pred pregonom zatekel v Belgijo, visijo obtožbe upora, vstaje in zlorabe javnih sredstev.