Za to se je odločila, ker Srbija, BiH in Romunija niso privolili v to, da bi na vrh povabili tudi Kosovo. Zato sta nato udeležbo odpovedala predsednika Albanije in Hrvaške.

Gostitelj srečanja, makedonski predsednik Đorđe Ivanov, je odločitev pojasnil s tem, da želi "zaščititi državni interes in dostojanstvo Makedonije" in da "Makedonija ne želi sodelovati v igri z vetom, še najmanj pa z bojkotom".

Prihodnjemu organizatorju vrha je zaželel, da ga bo pripravil v "bolj evropskem Balkanu". Opozoril je, da pomeni dogajanje jasen signal Evropi, saj "odraža realnost v regiji", in bi moralo biti opozorilo.

Iz urada kosovske predsednice Atifete Jahjage so v ponedeljek sporočili, da je predsednici onemogočena udeležba na vrhu v Ohridu zaradi nasprotovanja Srbije in BiH-a. Poudarili so, da je to v nasprotju z nedavnim dogovorom med Srbijo in Kosovom o normalizaciji odnosov, ki sta ga državi sklenili pod okriljem Evropske unije.

Makedonija, ki je neodvisnost Kosova priznala leta 2008, je pojasnila, da na vrh ne more povabiti države, ki ni vključena v SEECP, "brez privolitve vseh držav članic". Neodvisnosti Kosova doslej sicer ni priznalo pet od 12 članic - Srbija, Grčija, Romunija, Moldavija in BiH.

Udeležbo je v torek zato odpovedal albanski predsednik Bujar Nishani, danes pa še hrvaški predsednik Ivo Josipović. Oba sta kot razlog navedla to, da na vrh ni povabljeno Kosovo.

Vodja delegacije Evropske unije v Srbiji Vincent Degert je priznal, da se omenjeni sporazum med Beogradom in Prištino "strogo gledano" ne dotika SEECP-ja, je pa poudaril, da bi EU v tem pozitivnem trenutku želel videti na vrhu tudi Kosovo, saj gre za proces, ki na neki način politično usmerja regionalno sodelovanje.

Članica SEECP-ja je tudi Slovenija.