Mušarafu sodijo zaradi izdajstva, sodni proces proti njemu, ki poteka na posebnem sodišču v Islamabadu, pa je zdaj preložen na 1. januar. Obtožbe proti njemu so povezane z uvedbo izrednih razmer novembra 2007. Nekdanji predsednik in njegovi odvetniki zavračajo obtožbe, saj so po njihovem mnenju politično motivirane.

Pred današnjo predhodno obravnavo je policija sporočila, da so blizu ceste, po kateri naj bi se Mušaraf peljal na sodišče, odkrili pet kilogramov razstreliva z detonatorjem in dve pištoli. Policija je sicer pojasnila, da detonator in razstrelivo še nista bila povezana z žico.

Po odkritju je Mušarafov odvetnik Anvar Mansur Kan sporočil, da se nekdanji general ne bo udeležil obravnave, ker je njegovo življenje resno ogroženo.

Sodnik Fajsal Arab, ki predseduje tričlanskemu senatu, je dejal, da razume resnost položaja, v katerem se je znašel Mušaraf, zato je njegovim odvetnikom predlagal, naj vložijo zahtevo, da mu ne bo treba osebno na sodišče. Sodnik je po premoru preložil začetek sojenja na 1. januar in pozval oblasti, naj bolje poskrbijo za varnost.

Niz sodnih postopkov
Proti 70-letnemu Mušarafu, ki se je marca vrnil iz izgnanstva, da bi sodeloval na majskih parlamentarnih volitvah, je bila sprožena vrsta postopkov zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil med svojo vladavino med letoma 1999 in 2008. Med drugim mu očitajo odgovornost za umore in vmešavanje v delo sodnikov.

Njegovi odvetniki so v ponedeljek skušali prepričati sodnike, da mu lahko sodi le vojaško sodišče, saj je bil leta 2007 vojaški voditelj, a jim z zahtevo ni uspelo.

Številni Pakistanci so medtem prepričani, da skuša zdajšnji premier Navaz Šarif s sojenjem svojemu nasprotniku Mušarafu samo preusmeriti pozornost od drugih težav, kot so pešajoče gospodarstvo in sektaško nasilje ter drugi napadi.

Po vojaškem udaru leta 1999 je Mušaraf na predsedniškem položaju ostal do leta 2008, ko ga je demokratično izvoljena vlada prisilila k odstopu.