"Smo v vojnem stanju. Da, začelo se je kot posebna vojaška operacija, ampak takoj, ko se je tam oblikovala ta skupina, ko je kolektivni Zahod postal udeleženec na strani Ukrajine, je za nas to že postala vojna," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov v pogovoru za prokremeljski časopis Argumenti in dejstva.

Na prošnjo za podrobnejše pojasnilo pa je Peskov novinarjem pozneje dejal, da je "de jure to posebna vojaška operacija. Toda de facto se je spremenila v vojno".

Kremelj je s tem zaostril uradni jezik, ki ga uporablja za označevanje konflikta v Ukrajini. Rusija je namreč svojo ofenzivo v Ukrajini predstavila kot "posebno vojaško operacijo", medijem je prepovedala uporabo besede vojna in preganjala nasprotnike vojne v Ukrajini, ker so to besedo uporabljali za opisovanje ruskega vojaškega delovanja v sosednji državi.

Po podatkih skupine za pravice OVD-Info so ruske oblasti v zadnjih dveh letih zaradi nasprotovanja vojni v Ukrajini odprle več kot 900 kazenskih zadev.

Vrh EU-ja: Kremelj le priznal svoje namere

Izjava Dimitrija Peskova po mnenju predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela kaže, kar so v EU-ju že ves čas govorili, da torej v Ukrajini ne gre za posebno vojaško operacijo, ampak vojno, Kremelj pa je zdaj to priznal.

Izjava tudi kaže na pomen okrepitve lastnih obrambnih zmogljivosti in izgradnje obrambne industrije EU-ja, je na novinarski konferenci po koncu dvodnevnega vrha EU-ja v Bruslju komentiral Michel, ki je izjavo Peskova označil za zelo cinično.

"Rusija je v vojni z Ukrajino od leta 2022 in današnji komentar ne dokazuje nič drugega kot to, da je Moskva izdala rusko prebivalstvo, pri čemer je zanikala, da so v vojni," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Po mnenju francoskega predsednika Emmanuela Macrona izjave Kremlja odražajo "realnost na terenu" in razkrivajo "dialektično spremembo" po predsedniških volitvah v Rusiji, na katerih je Vladimir Putin osvojil že peti mandat.

"Tisti, ki mislijo, da se bo Rusija ustavila v Donbasu in na Krimu, se motijo," je opozoril. "Uporaba tega izraza ustvarja tudi negotovost glede vojaških ciljev Rusije," je dodal Macron ob robu vrha EU-ja, na katerem je bilo med drugim govora o nadaljnji podpori Ukrajini.

Moskva: Napadi na ukrajinsko infrastrukturo so maščevanje za vdore na rusko ozemlje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija v obsežnem nočnem napadu na Ukrajino izstrelila več kot 60 brezpilotnih letalnikov iranske izdelave in 90 raket, ki so imeli za tarčo predvsem energetske objekte.

V enem najsilovitejših obstreljevanj doslej so bili uničeni daljnovodi, ki napajajo jedrsko elektrarno v Zaporožju, poškodovan je tudi jez največje hidroelektrarne na reki Dneper. Milijon ljudi je ostalo brez elektrike.

"Svet jasno vidi tarče ruskih teroristov: elektrarne in energetski vodi, jezovi hidroelektrarn, navadne stanovanjske zgradbe, celo trolejbus," je dejal Zelenski.

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so ponoči sestrelile 92 od 151 ruskih raket in brezpilotnih letalnikov.

Ukrajinski minister za energijo German Galuščenko je sporočil, da je bil nočni napad najobsežnejši napad na ukrajinske energetske objekte od začetka vojne pred več kot dvema letoma.

"Cilj ni samo poškodovati, ampak vnovič poskusiti, tako kot lani, povzročiti obsežen izpad energetskega sistema v državi," je zapisal na Facebooku.

Nacionalni distributer električne energije Ukrenergo je medtem sporočil, da se v sedmih pokrajinah zaradi napadov, ki so poškodovali več deset energetskih objektov, spopadajo z izpadi električne energije. Najhuje je v pokrajinah Harkov, Odesa, Kirovograd in Dnipropetrovsk.

O izpadih elektrike poročajo tudi iz drugih pokrajin, med drugim je v Hmelnickem na zahodu države brez nje ostalo 200.000 ljudi, v južni regiji Odesa pa 260.000. S podobnimi težavami se med drugim spopadajo še v pokrajinah Kirovograd in Dnipropetrovsk. Skupno naj bi bilo brez oskrbe z električno energijo milijon ljudi.

V ruskem napadu je bil zadet največji ukrajinski jez Dnipro v Zaporožju, kot so sporočile oblasti, pa ni nevarnosti za razlitje vode.

Med napadom na jez je izstrelek zadel tudi trolejbus, pri čemer je bil ubit njegov 62-letni voznik, je sporočil guverner Zaporožja Ivan Fedorov.

"Na postaji trenutno gori. Na prizorišču so reševalne službe in delavci, ki odpravljajo posledice številnih zračnih napadov," so sporočili iz podjetja, ki upravlja ukrajinsko mrežo jezov.

O veliki gmotni škodi in žrtvah med drugim poročajo iz Zaporožja na jugovzhodu in Hmelnickega na zahodu države. V drugi sta bila po podatkih notranjega ministrstva ubita najmanj dva človeka, še osem je ranjenih. Šest ljudi je ranjenih v Zaporožju, tri ljudi na prizoriščih napadov pogrešajo.

Župan Harkova na vzhodu Ukrajine Igor Terekov je dejal, da semaforji v drugem največjem mestu v Ukrajini ne delujejo zaradi poškodovanih elektroenergetskih objektov.

Iz vodstva jedrske elektrarne Zaporožja so sporočili, da je zaradi ruskih napadov eden od dveh visokonapetostnih vodov, ki jo oskrbujeta z elektriko, v okvari, vendar ne poročajo o varnostnih grožnjah.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je niz napadov na ukrajinsko infrastrukturo del maščevalnih napadov in kaznovanje Ukrajine za pretekle vdore na rusko ozemlje.

Rusi prijeli sedem pripadnikov proukrajinske milice

Ruska varnostna služba (FSB) je danes v Moskvi prijela sedem domnevnih pripadnikov ene od proukrajinskih oboroženih skupin, ki naj bi v zadnjem času vdirale na ozemlje ruskih obmejnih pokrajin. Aretacije sledijo nedavnemu pozivu ruskega predsednika Vladimirja Putina k pregonu borcev, ki jih je označil za izdajalce.

Sedmerica prijetih prebivalcev Moskve je bila po navedbah FSB-ja v stiku s Korpusom ruskih prostovoljcev, ki ima v Rusiji status teroristične organizacije, ruske oblasti pa verjamejo, da deluje kot del ukrajinske vojske.

Med drugim naj bi se prijeti pogovarjali o tem, kako izvesti nasilna dejanja proti predstavnikom ruskih varnostnih sil. Ruske agencije so objavile tudi posnetek aretacije enega od njih in fotografijo, ki naj bi prikazovala zaseženo orožje.

Ruski prostovoljni korpus je ena od treh skupin, ki jih po njihovih lastnih navedbah sestavljajo ruski državljani, ki nasprotujejo ruski agresiji v Ukrajini. Odgovorne naj bi bile za niz vpadov na rusko ozemlje iz Ukrajine v zadnjem času.

Potem ko so pretekli teden protikremeljske milice vdrle v pokrajini Belgorod in Kursk, je Putin odredil FSB-ju, naj proti njihovim pripadnikom ukrepa brez omejitev. Ruska vojska je zatrdila, da je vse njihove napade odbila.

Operacije proukrajinskih skupin krepijo pritisk na območja ob meji z Ukrajino, ki so v odziv na silovite ruske napade tudi tarča obstreljevanja ukrajinske vojske.

Na novinarski konferenci v Kijevu so predstavniki trojice skupin, poleg Ruskega prostovoljnega korpusa še Sibirskega bataljona in Legije svobodna Rusija, v četrtek zagotovili, da bodo nadaljevali svoj boj in ga celo razširili na druga mesta. Zatrdili so, da uživajo podporo ukrajinskih oblasti.

Vodja korpusa Denis Nikitin, ki velja za nacionalista s povezavami na skrajni desnici, je zatrdil, da so odprli drugo fronto, in kot cilj med drugim navedel dvig prapora svoje skupine nad Kremljem ter vzpostavitev nacionalistične vlade.

Legija ruske svobode, ki ima zmernejši program, medtem upa na pridobitev podpore privržencev Alekseja Navalnega, najvidnejšega nasprotnika Kremlja, ki je februarja umrl v zaporu.