Po besedah generalnega direktorja ILO-ja Gilberta Houngba je zaradi kopičenja gospodarskih težav opaziti nazadovanje v vseh regijah po svetu, zato je potrebno nujno ukrepanje, da bi preprečili negativen trend. "Združitev posledic covida z naraščajočo inflacijo in dvigom življenjskih stroškov, ki je sledil, je samo poslabšala stvari. Če zdaj ne ukrepamo odločno in hitro, se bo težava še poslabšala," je dejal.

Glede na podatke Združenih narodov z začetka leta 2020, ki jih navaja BBC, je bilo 160 milijonov otrok po svetu prisiljenih v delo, s čimer je prvič v zadnjih dveh desetletjih prišlo do zastoja v napredku, ki je bil dosežen do tedaj.

Dražja hrana in energenti, ki so znatno prispevali k višjim življenjskim stroškom, pri nekaterih družinah pomenijo razliko v enem ali nobenem obroku na dan, kar je v nekaterih primerih vodilo do "najhujših oblik prisilnega otroškega dela", ko starši otroke silijo v prostitucijo, da bi z zaslužkom lahko pomagali podpirati družino.

V kenijskem obmorskem mestu Mombasa je neka 14-letnica za BBC povedala, da ni imela druge izbire, kot da si poišče delo, saj mati nima denarja za hrano in šolnino za vse tri otroke. Da bi zaslužila denar, je moralo dekle tako "spati z moškimi, prati perilo in spletati lase". Tudi ko gre v šolo, je včasih tako lačna, da sploh ne more pisati.

Po besedah njene matere ni bila lahka odločitev, ko je morala reči hčerki, naj dela nekaj takega, a kot priznava, sama ni zmožna podpirati družine, potem ko je izgubila službo med epidemijo.

"Srce se mi para. Rada bi, da bi moj otrok hodil v šolo kot drugi otroci, da bi lahko dobila dobro službo, ki ji bo pomagala v prihodnosti, a ker nimam sredstev, je prisiljena delati," je dejala.

Lastnica javne hiše v soseščini se je po drugi strani pohvalila, da posel s ponujanjem spolnih uslug cveti, odkar je vse več mladih deklet, ki so na ta način prisiljena v iskanje zaslužka.

Splošni ukrepi za vse

Houngba pojasnjuje, da je porast otroškega dela mogoče opaziti tako v državah z nizkimi, v tistih s srednjimi in visokimi dohodki ter v sektorjih, kot so kmetijstvo, rudarstvo in gradbeništvo.

Čeprav se okoliščine razlikujejo od države do države, pa po ocenah Sklada ZN-a za otroke (Unicef) visoka inflacija in naraščajoči življenjski stroški ostajajo "splošna skrb", ki vpliva na otroke na različne načine.

"Številne družine se morajo iz obupa zateči k resnično nemogočim odločitvam in negativnim strategijam spopadanja s problemom. To zdaj in dolgoročno vpliva na otroke," je dejala direktorica Unicefovega programa socialne politike in socialne zaščite Natalia Winder-Rossi.

Houngba kljub "skrb vzbujajočemu" položaju ostaja optimističen in je prepričan, da je še mogoče najti rešitve, a opozoril, da ni enakega pristopa za vse. Vseeno bi morali biti med splošno sprejetimi ukrepi osredotočeni na izobraževanje, ustvarjanje delovnih mest in zatiranje nezakonitih industrij.