V juliju so cene pšenice v enem mesecu poskočile najbolj od sedemdesetih let preteklega stoletja. Strokovnjaki v prehranski industriji tako že svarijo pred podražitvijo izdelkov, kot sta kruh in pecivo, poroča britanski časnik Financial Times. Prav tako bi se lahko dvignile cene ječmena, kar bi še dodatno prispevalo k dvigu cen.

Cene pšenice na evropskih trgih so se v ponedeljek zvišale za osem odstotkov, na 211 evrov na tono, kar je najvišja raven zadnjih dveh let. Od konca junija je bila podražitev že skoraj 50-odstotna. Tako razliko v ceni bo prehranska industrija težko spregledala, menijo strokovnjaki.

Slaba žetev bi Rusijo lahko privedla do zmanjševanja izvoza pšenice; analitiki pričakujejo okoli 30-odstotno zmanjšanje. Rusko združenje žitne industrije je zato že napovedalo, da naj bi ruski izvoz letos znašal 15 milijonov ton, potem ko je lani dosegel 21,4 milijona ton. Nekateri analitiki napovedujejo celo izvoz v višini 12 ton in manj. Ruski kmetje namreč ne bodo želeli izvažati, saj cene pšenice na domačem trgu rastejo še hitreje kot v svetu.

Rusija zgublja, Argentina in Avstralija dobivata
Ob višanju cen pšenice bodo največ pridobili kmetje drugih velikih izvoznic, kot sta Argentina in Avstralija, menijo analitiki. Nekoliko slabše se piše uvoznicam, kot sta Kanada in EU. Najbolj bodo višje cene žita prizadele tista območja, kjer je uvoz najvišji. To so Bližnji vzhod, Afrika in deli vzhodne Azije. Končni kupci bodo razliko najbolj občutili tam, kjer se cene moke in kruha gibljejo vzporedno. Taka država je na primer Jemen. Medtem v Evropi in ZDA cene surovin predstavljajo manjši del končne cene kruha in peciva, še opažajo analitiki.

Kuhar: Izpad letine žit v Rusiji bo mogoče nadomestiti
Agrarni ekonomistom z Biotehniške fakultete Aleš Kuhar je dejal, da kljub temu ne moremo govoriti o črnem scenariju. Je pa res, da na trgih trenutno vlada napetost. Žetev še ni končana, proizvajalci pa čakajo. "To je strateška pozicija - tudi tisto, kar je požeto, čaka v silosih in se ne prodaja, zato je ponudba majhna," pojasnjuje Kuhar. Prodajalci, ki imajo pšenico, je tako ne želijo prodajati, ker čakajo, kaj se bo zgodilo na trgu. Kupci pa vidijo, da ni ponudbe, in tako se začne proces dvigovanja cen, pojasnjuje. Kljub temu ni razloga za preplah. "Jaz bi pomiril ton: ni še panike, ni nekega izrednega momenta," je menil Kuhar.

Za oblikovanje cen v Sloveniji je ključnega pomena budimpeška borza, je spomnil Kuhar. Na Madžarskem pa še naprej vlada neugodno politično-ekonomsko stanje. "Država je že nekaj časa v nekem krču. To se odraža na borzi, tam trgovanje še ni steklo, kot bi moralo v tem trenutku, in ponudba je zelo majhna," opaža Kuhar.

Za Madžarsko in osrednji del Evrope torej večjih šokov pri ponudbi ni, je pa več krize v velikih žitaricah evropskega pomena. Predvsem Bolgarija in Romunija sta imeli veliko dežja in slabega vremena med žetvo, je dejal in dodal, da višanja odkupnih cen pšenice in kruha pri nas še ni mogoče napovedovati.