V primerjavi s svojimi predhodniki, ki so bili izgnani, odstavljeni, aretirani ali celo obešeni, je Zardari predsedniško palačo zapustil v spremstvu častne straže in s stiskom rok sodelavcev. "To je velik dosežek. To kaže, da demokracija v Pakistanu dobiva korenine," je Zardarijev odhod komentiral eden njegovih najtesnejših sodelavcev in član njegove Stranke pakistanskega ljudstva (PPP) Jahangir Badar. Novi predsednik je postal politični veteran in poslovnež Mamnun Husain.

Zardari, sicer vdovec pred šestimi leti umorjene pakistanske premierke Benazir Buto, ni bil nikoli zelo priljubljen, veljal pa je tudi za zelo kontroverzno osebnost. Njegov mandat so najbolj zaznamovale vedno slabše varnostne in gospodarske razmere v državi.

Zdaj že nekdanji predsednik Zardari je v sobotnem televizijskem intervjuju dejal, da se bo zdaj osredotočil na ponovno oživitev PPP-ja, ki je na majskih volitvah doživel hud poraz proti Pakistanski muslimanski ligi-N (PML-N), zatrdil pa je tudi, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za premierski stolček.

Husain tesen zaveznik premierja
Izvolitev 73-letnega Husaina julija je bila pričakovana, saj je tesen zaveznik premierja Navaza Šarika. Husain je bil kot dolgoletni član Pakistanske muslimanske lige guverner južne pokrajine Sind leta 1999, ko je bil na čelu pakistanske vlade Šarif, ki je moral nato zapustiti oblast v nenasilnem vojaškem udaru.

Rojen je bil v Indiji in je kot dedič obogatel v tekstilni industriji, bil pa je tudi predsednik zelo vplivne trgovinske zbornice v pakistanski finančni prestolnici Karači. Takoj po objavi izidov je Husain izstopil iz svoje stranke in s tem skušal nakazati, da bo nestrankarski predsednik, čeprav poznavalci menijo, da se bo z njegovo zvestobo Šarifu okrepila oblast premierja.

Po ustavnih spremembah, ki jih je sprejela vlada zdaj opozicijske Pakistanske ljudske stranke, je sicer položaj predsednika protokolarne narave.