Najbolj ogrožena je podsaharska Afrika, kjer je bila že pred pojavom koronavirusa petina lačnih. Vrste čakajočih na obrok v ljudskih kuhinjah so se nekajkrat podaljšale, ljudje pa se obupano sprašujejo, ali bodo umrli zaradi virusa ali zaradi lakote. Kombinacija izgube službe in zvišanja cen osnovnih živil za marsikoga pomeni katastrofo.

Še precej bolj daljnosežen vpliv pa imajo podnebne spremembe. Večletne suše, zaradi katerih ni pridelka, silijo ljudi v odločitev, ali še vztrajati in trpeti lakoto ali migrirati. Na teh območjih postaja voda vse bolj dragocena dobrina. Število ekstremnih vremenskih pojavov ‒ poleg hudih vročin in suš tudi poplav in neurij ‒ se je v zadnjih 30 letih podvojilo, kar zelo vpliva na pridelavo pšenice, koruze, riža in drugih kultur ‒ in na njihovo ceno.

Sorodna novica Unicef: Pandemija slabi zdravstvo, umrlo bi lahko 6000 otrok na dan

Stotisoče ljudi pa ogroža višanje gladine morja. Zvišanje povprečne globalne temperature za dve stopinji bi pomenilo, da bi se z lakoto lahko spopadalo še 190 milijonov ljudi več, napoveduje Svetovni program za hrano. Ob zvišanju temperature za 4 stopinje bi se število ogroženih zvišalo kar za 1,8 milijarde. Kot kažejo sedanji trendi, je veliko verjetnejša druga možnost.