Zasedanje je sklicala Kitajska, ki bo maja predsedovala Varnostnemu svetu ZN-ja, udeležili pa so se ga zunanji ministri držav članic.

Zasedanju je predsedoval kitajski zunanji minister Vang Ji, ki je skupaj z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom poudarjal pomen ohranjanja ZN-ja kot središča multilateralizma.

Blinken: "Multilateralizem je nujen"

Američan Antony Blinken je poudaril, da je zaveza držav po drugi svetovni vojni za sodelovanje pri preprečevanju spopadov, zmanjšanje trpljenja in obrambo človekovih pravic resno ogrožena, ker naraščajo nacionalizmi, represija in zatiranje.

"Nekateri se sprašujejo, ali je multilateralizem sploh še mogoč. Za ZDA ni le mogoč, ampak nujen," je dejal Blinken in dodal, da se nobena država danes ne more sama spopasti z globalnimi izzivi, kot je pandemija covida-19.

Obljubil je sodelovanje ZDA skozi multilateralne ustanove pri ustavitvi covida-19, spopadu s podnebno krizo, dostavi humanitarne pomoči in ustavitvi širjenja jedrskega orožja. ZDA bodo sodelovale tudi z državami, s katerimi imajo resne razlike, obenem pa bodo zavračale spodkopavanje mednarodnega reda in pretvarjanje, da pravil ni.

Države je pozval, naj uresničijo zaveze iz Ustanovne listine ZN-a, pogodb, resolucij, mednarodnega humanitarnega prava, svetovnih organizacij. "Človekove pravice in dostojanstvo morajo ostati v središču mednarodnega reda," je dejal.

Vang: "Mednarodno pravo mora veljati za vse"

Dodal je, da nekatere države ne spoštujejo ustanovnih načel ZN-a o enakopravnosti, ko spreminjajo meje drugih držav, grozijo s silo pri reševanju mejnih sporov, oblikujejo območja vpliva, napadajo druge z dezinformacijami, spodkopavajo volitve ali napadajo novinarje in oporečnike.

Vang je spomnil na deklaracijo voditeljev ob 75. obletnici ZN-a, da multilateralizem ni zgolj ena od možnosti, ampak nuja, ZN pa je njegov nosilec. "Kitajska je pripravljena sodelovati z vsemi za napredek multilateralizma in ZN-a. Bolj zapletena, kot so svetovna vprašanja, večja je potreba po sodelovanju na podlagi enakopravnosti," je dejal.

Povedal je tudi, da nobena država ne sme izgubiti, ampak morajo biti vsi zmagovalci za varnost in blaginjo vseh. Zavzel se je za enakopravnost in pravičnost, ne pa nasilništvo in prevlado. "Mednarodno pravo mora veljati za vse. Ne sme biti dvojnih standardov," je opozoril Vang.

Lavrov: "Vseh naših partnerjev ne vodi načelo poštenega sodelovanja"

Lavrov je bil najostrejši do zahodnih držav, ki skušajo po njegovih besedah spreobrniti proces v smer multipolarnega in multicentričnega sveta, da razvijejo neka svoja pravila in jih drugim vsiljujejo mimo ZN-ja.

"Arhitektura svetovne vladavine po drugi svetovni vojni je na boleči preizkušnji. Vseh naših partnerjev na žalost ne vodi načelo poštenega sodelovanja za iskreni multilateralizem," je dejal.

Bil je kritičen do poziva predsednika ZDA Josepha Bidna za vrh demokracij in dejal, da ustvarjanje klubov posebnih interesov na odprti ideološki bazi še bolj povečuje mednarodne napetosti in vleče črte delitev v svetu, ki zdaj bolj kot kadar koli prej potrebuje agendo, ki ga bo poenotila.

Poziv: število stalnih članic naj se poveča

Varnostni svet ZN-a tvori pet stalnih članic zmagovalk druge svetovne vojne (ZDA, Rusija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija). V njem je še deset držav, ki so izvoljene za dveletni mandat in nimajo pravice veta.

Nestalne članice Varnostnega sveta ZN-a so ponovno zahtevale, naj se poveča število stalnih članic. Razdelitev moči v Varnostnem svetu ne odseva več dejanskega stanja in velike oziroma pomembne države, kot so Indija, Brazilija, Južna Afrika in druge, si skupaj z večino Generalne skupščine ZN-a želijo reforme.

Predsednik Generalne skupščine ZN-a Volkan Bozkir iz Turčije je dejal, da soglasja ali ukrepov pogosto ni mogoče sprejeti zaradi razlik med stalnimi članicami, zato je reforma v interesu vseh. Indija, Vietnam, Niger, Irska, Tunizija in Mehika so širitev stalnega članstva označile za nujnost.

Zunanji minister Indije Harš Vardhan Šringla je dejal, da ima ZN danes 193 članic, kar je skoraj štirikrat več kot leta 1945. Problem je tudi, da vprašanja Afrike zavzemajo večji del agende Varnostnega sveta ZN-ja, vendar ta celina nima stalnega predstavnika.

Francija je sicer izrazila svojo podporo povečanju števila stalnih članic, zahteva pa tudi, da se stalnim članicam prepove uporabo veta, ko gre za vprašanja množičnih grozodejstev, kar podpira najmanj 105 članic ZN-a.