Za komentar o izidu volitev smo v MMC-ju povprašali Vladimirja Smrtnika, predsednika stranke koroških Slovencev.

MZZ: izid volitev deloma zaskrbljujoč
Na izide volitev se je odzvalo tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. Kot so zapisali, je rezultat presenetljiv in deloma zakrbljujoč v primerih, ko gre za zavračanje evropskih vrednote. Ministrstvo sicer pričakuje, da bo prihodnja avstrijska vlada nadaljevala s politiko dobrega sosedstva. MZZ pričakuje, da bo avstrijska vlada konkretneje pristopila k reševaju vprašanj slovenske manjšine v zveznih deželah Koroški in Štajerski in bo s konkretnimi ukrepi ovrednotila vlogo povezovalca med narodoma in med državama, ki jo slovenska manjšina že dolga leta učinkovita opravlja.

Kaj bo izid pomenil za koroške Slovence?
Izid je za koroške Slovence dramatičen. Zasuk na desno pomeni, da volilci honorirajo protimanjšinsko in tudi ksenofobično politiko obeh desnih populistov. Utegne se zgoditi, da bo kakšna teh strank v vladi. To bo imelo negativen vpliv na avstrijsko notranjo politiko v celoti.

Kako si razlagate veliki vzpon desnice?
Pot za vzpon desnih populistov so pripravljali strategi v SP-ju in VP-ju, ki jima moramo pripisati sokrivdo. Stranki nista bili v stanu najti odgovore na številna pereča vprašanja notranje politike in sta predčasno prekinili sodelovanje v koaliciji. Zdaj je situacija za obe ti stranki občutno slabša. Tudi spogledovanje s temami, kot so protievropska drža (SP) in politika proti migrantom (VP) ni koristila velikim strankam, pač pa le desnim populistom. Njihova nenačelna politka je koristila populizmu. Volivec pa je raje šel kar h kovaču, ne pa h kovačiču.

Kako bi primerjali politično stanje v Sloveniji in Avstriji - da so preference volivcev ravno nasprotne?
Težko primerjam obe situaciji. Eno pa je očitno le mogoče videti. V Avstriji nikoli nismo povsem pospravili z obdobjem nacionalsocializma. Avstrija se je vedno rada videla v vlogi "žrtve", v resnici pa vemo, da so bili številni Avstrijci med najsrditejšemi storilci. Zato ljudje v ksenofobni politiki ne vidijo te nevarnosti, kot denimo v Nemčiji, kjer so z zgodovino razčistili. Skrajno desna politika je v Avstriji postala normalen in sprejemljiv fenomen za visoko število volilcev.

V Sloveniji se nekaj podobnega dogaja s komunistično preteklostjo. Očitno tudi tu ni dovolj jasno razvidno, kaj je totalitarni režim še bil, in se pojavlja nekaj takega kot nostaligija po teh časih. Samo tako je mogoče razložiti tako premoč politične levice.

Kaj pričakujete zdaj?
Pričakujem zelo težavna pogajanja za sestavo vlade. Najbrž tudi določene spremembe v vrhovih posameznih političnih strank. Realno gledano pa sta dve opciji za novo vlado: ponovitev velike koalicije morda z drugimi obrazi ali pa koalicija desnih in desnosredinskih strank.

Studio ob sedemnajstih v znamenju Avstrije
Izidi avstrijskih volitev so bili tudi tema radijske oddaje Studio ob sedemnajstih, v kateri je moderator, sicer dopisnik RTV-ja iz Avstrije, Lojze Kos gostil avstrijskega veleposlanika v Avstriji Valentina Inzka, Rudija Vovka iz Liberalnega foruma, Marjana Šturma iz Zveze slovenskih organizacij in Vladimirja Smrtnika iz Enotne vrste.

Vodilna misel je bila, da je visoko podporo skrajni desnici v prvi vrsti moč pripisati razočaranju nad obstoječo koalicijo, saj naj bi volivcem zaradi taktiziranja vodilnih strank prekipelo. Kot je dejal Inzko, glavni stranki Avstriji vladata 63 let, in če bi 63 let jedel torto sahcer, bi jo tudi imel dovolj. Šturm je dejal, da ne vidi druge možnosti, kot da znova naredita koalicijo, vendar bosta morali paziti, kaj počneta, sicer bosta naslednjič skupaj zbrali manj kot 50 odstotkov. Zaključek gostov je bil, da bi morale avstrijske demokratične stranke podpreti jasno stališče, da sodelovanja s skrajno desnico ne sme biti.

K. S.