Po večini preštetih glasov kaže, da so socialdemokrati (SPÖ) dobili 30 odstotkov glasov, njihova glavna tekmica ljudska stranka (ÖVP) pa 25 odstotkov, kar je za obe stranki najslabši rezultat v povojni zgodovini Avstrije. Na volitvah pred dvema letoma je SPÖ dobil 35 odstotkov, ÖVP pa 34.

Desničarski svobodnjaki (FPÖ), ki so pred volitvami stavili na ostro retoriko proti tujcem, so dobili 18,2 odstotka glasov, medtem ko je Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) pod vodstvom Jörga Haiderja dobilo 9,8 odstotka, kar pomeni, da so več kot podvojili izid, ki so ga dosegli pred dvema letoma. Z okoli 10 odstotki, kar je en odstotek manj kot leta 2006, se je v parlament uvrstila še stranka Zelenih.

Vouku ni uspel preboj v parlament
Za vstop v zvezni parlament se je potegovalo tudi nekaj koroških Slovencev. Največ možnosti je imel celovški odvetnik Rudi Vouk, vendar se njegovemu Liberalnemu forumu ni uspelo uvrstiti v parlament.

Vouk je po objavi izidov izrazil razočaranje, da njegovi stranki ni uspel preboj v parlament, še bolj pa je bil šokiran nad porastom skrajne desnice, saj meni, da se kaj takega v Avstriji, če upoštevamo njeno zgodovino, kratko malo ne bi smelo zgoditi. "To je jasen poziv vsem političnim silam, da morajo temeljito spremeniti politiko," meni Vouk.

"Kot manjšina smo doživljali, kaj pomeni stalno klecanje pred zahtevami nemškonacionalcev. To je bil na Koroškem najbolj skrajni politik, Haider, ki je postal deželni glavar, pa se ga zdaj ne znajo znebiti. Zdaj grozi, da se bo nekaj podobnega, z drugimi temami, ponovilo na zvezni ravni. To je alarmantno, to ni nič dobrega za Avstrijo," je prepričan Vouk.

Volitev se je udeležilo okoli 72 odstotkov volivcev, kar je nekoliko manj kot na volitvah pred dvema letoma. V dozdajšnje izide niso vključene glasovnic po pošti in iz tujine, ki predstavljajo deset odstotkov volilnega telesa. Uradni izidi bodo znani 6. oktobra.

Kriza pred vrati?
Avstrija bi se lahko po volitvah znašla v politični krizi, saj je skoraj nemogoče, da bi največji stranki pozabili na dosedanje spore in znova oblikovali veliko koalicijo, ki je po le 18 mesecih vladanja julija razpadla, tako da je avstrijski parlament 9. julija sprejel odločitev o samorazpustitvi. Okoli 6,3 milijona Avstrijcev je bilo zato povabljenih, da predčasno izbere 183 poslancev.

Socialdemokrati so že pred volitvami zavrnili možnost oblikovanja vlade s katero od dveh desničarskih strank, odklonilo stališče pa je vodja stranke Werner Faymann ponovil tudi po objavi izidov volitev.

Predvolilna kampanja je potekale v znamenju boja med socialdemokrati in ljudsko stranko, velika večina Avstrijcev pa je pred volitvami zavračala nadaljevanje velike koalicije. Ker v javnomnenjskih raziskavah nobena stranka ni bila deležna prepričljive večine, so bile odprte različne možnosti glede tega, kakšna bo nova avstrijska vlada.

Na vprašanje v javnomnenjski anketi, koga bi volili, če bi bile volitve kanclerja neposredne, je 23 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi volili socialdemokratskega prvaka Faymanna, 16 odstotkov pa bi jih na kanclerskem mestu raje videlo predsednika ÖVP-ja Wilhelma Moltererja. Karizmatični vodja socialdemokratov Faymann je vodenje stranke prevzel na začetku leta, potem ko mu je vajeti prepustil nepriljubljeni avstrijski kancler Alfred Gusenbauer.

Novost letošnjih avstrijskih volitev je bilo znižanje starostne meje volivcev z 18 na 16 let. Strokovnjaki so bili pred volitvami prepričani, da bo poteza ugodna za socialdemokrate, saj naj bi imeli ti med mladimi večjo podporo kot ljudska stranka.

B. T. / G. V.