Zavezniške vojaške sile naj bi ustavile napredovanje Gadafijeve vojske proti Bengaziju. Foto: EPA
Zavezniške vojaške sile naj bi ustavile napredovanje Gadafijeve vojske proti Bengaziju. Foto: EPA
Libija
Svojevrsten protest proti režimu Moamerja Gadafija so izrazili zaposleni na libijskem veleposlaništvu v Budimpešti. Namesto uradne zastave džamihirije so izobesili zastavo nekdanje Kraljevine Libije, ki je nastala po odcepitvi severnoafriške države od Italije. Zastavo je med uporom prevzel tudi Nacionalni tranzicijski svet. Foto: Reuters
Libija
Nekateri novinarji so si lahko ogledali posledice napada zavezniških sil na Gadafijevo poslopje v Tripolisu. Foto: EPA
Letala
Francoska letala, ki so se po prvem dnevu operacije Odisejeva zora vrnila v oporišče Solenzara. Foto: EPA
Libija
Pred Gadafijevim poslopjem v Tripolisu se še vedno zbirajo njegovi privrženci. Foto: EPA

Ob uničenju poslopja se poraja vprašanje, kje je Gadafi in ali so zavezniške sile skušale načrtno ubiti libijskega voditelja, sicer znanega po tem, da neprestano menja lokacije. Načelnik štaba združenega poveljstva ameriške vojske, viceadmiral William Gortney, trdi, da njihova primarna tarča ni Gadafi ali njegova rezidenca, da pa je, "če je ravno na kraju, ki ga obstreljujejo, to njegova težava".

Libijska vojska je v nedeljo razglasila novo ustavitev ognja, a se tega ne držita ne ena ne druga stran. Zahodne države so v nedeljo tako začele drugi val letalskih napadov na Libijo, v okviru mednarodne operacije Odisejeva zora, ki se je začela v soboto, pa naj bi zavezniška letala napadla območje kompleksa, kjer v prestolnici Tripolis živi Gadafi, in uničila poslopje vojaškega poveljstva.

Iz Tripolisa so poročali, da je bilo nad kompleksom, kjer živi Gadafi, opaziti gost dim, slišati pa je bilo tudi protiletalsko obrambo. Poslopje naj bi bilo le približno 50 metrov oddaljeno od šotora, v katerem Gadafi običajno sprejema tuje goste, in je zdaj zravnano z zemljo.

"Podpiramo resolucijo in akcijo, v njej pa ne bomo sodelovali." Ta naj bi po besedah ministra Samuela Žbogarja vzpostavila razmere za političen dialog. V njej pa je po njegovem mnenju veliko nejasnosti. Predvsem, kaj naj bi bilo potem. Nedavni primeri kažejo, da se lahko 'sfižijo', je za Odmeve med drugim poudaril slovenski zunanji minister.


"Lahko bi zadeli več sto civilistov"
Novinarjem v Tripolisu so libijski uradniki pokazali uničeno zgradbo v Gadafijevem kompleksu, a še vedno ni znano, ali je napad zahteval žrtve. Libijska stran trdi, da je bila v napadu poškodovana upravna zgradba, in dodaja, da so bili ogroženi tudi civilisti, saj so bili v neposredni bližini.

"To je bilo barbarsko bombardiranje, ki bi lahko zadelo več sto civilistov, ki so se zbrali pred Gadafijevo rezidenco le kakšnih 400 metrov stran od stavbe, ki je bila zadeta," je dejal predstavnik Gadafijevega režima Musa Ibrahim, ki se je pritožil tudi nad "protislovnostjo v besedah Zahoda, ki pravi, da želi zaščititi civiliste, medtem pa bombardira rezidenco, za katero ve, da so v njej civilisti".

Gadafijeve sile kršijo prekinitev ognja
Gadafi je vnovično prekinitev ognja razglasil v nedeljo, veljati pa naj bi začela ob 20. uri po srednjeevropskem času. Svetovalec ameriškega predsednika za državno varnost Tom Donilon je ob tem povedal, da so začele Gadafijeve sile ustavitev ognja nemudoma kršiti. "Mislimo, da je šlo za laž oziroma da so Gadafijeve sile prekinitev ognja takoj prekršile," je povedal Donilon.

Kmalu po začetku uveljavitve premirja je bilo tudi v Bengaziju mogoče slišati eksplozije in videti črn dim, tuji mediji pa poročajo, da so koalicijske sile ustavile napredovanje sil polkovnika Gadafija proti Bengaziju, ki je središče protirežimskega upora. "Bengazi še ni povsem varen pred napadi Gadafijevih sil, a je grožnja zdaj zagotovo veliko manjša, kot je bila," je za agencijo Reuters povedal eden izmed prebivalcev Bengazija.

Vse glasnejše mednarodne kritike
Medtem pa se mednarodna skupnost kljub sodelovanju številnih držav v operaciji proti Libiji ne more zediniti glede upravičenosti posredovanja in tega, kako bi morali ukrepati.

Iz sveta se vrstijo kritike na račun resolucije VS-ja ZN-a, ki prepoveduje prelete nad Libijo in s tem daje podlago za vojaško akcijo proti libijskemu režimu. Ruski premier Vladimir Putin je kritiziral resolucijo Varnostnega sveta ZN-a kot "pomanjkljivo in napačno" in jo primerjal s "srednjeveškim pozivom h križarski vojni, ko nekdo spodbuja druge, naj vkorakajo na določeno območje in ga osvobodijo".

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je nato ruskim poročevalskim agencijam povedal, da "v nobenem primeru ni sprejemljiva uporaba izrazov, ki v končni fazi vodijo k spopadu civilizacij". Mislil je na izraz "križarska vojna". "Vsak bi moral imeti to v mislih," je dejal Medvedjev, ki se po navadi strinja s Putinom.

Rusija se je glasovanja o resoluciji vzdržala.

Indijski zunanji minister S. M. Krišna je pozval k ustavitvi letalskih napadov na Libijo. Po njegovem mnenju bodo škodili "nedolžnim civilistom, tujim državljanom in diplomatskim misijam".

Ostra kritika Kitajske
Tudi kitajski politični dnevnik Renmin Ribao je ostro kritiziral letalske napade Zahoda na Libijo in jih primerjal z invazijo na Irak in Afganistan. "Vojaški napadi na Libijo so po vojnah v Afganistanu in Iraku že tretji primer, ko so nekatere države sprožile oborožen napad na suvereno državo," so zapisali v osrednjem časniku Komunistične partije Kitajske, Ljudskem dnevniku. "ZDA in zavezniki so kršili mednarodna pravila, stanje v Iraku danes pa je opozorilo na neizmerno trpljenje, ki bo sledilo," so še zapisali.

Kitajska še naprej poziva države, naj najdejo mirno rešitev za spopade med silami libijskega voditelja Gadafija in uporniki. "Ne glede na razloge, zaradi katerih se je začela vojaška akcija, ta ne bi smela potekati na račun človeških življenj in lastnine. To ni le moralni standard, ampak tudi poziv ljudi sveta," je še zapisal časnik.

Danes h koaliciji tudi Belgija
Letalske napade na Libijo so v soboto začele ZDA, Velika Britanija in Francija, v nedeljo so se jim pridružila tudi danska in italijanska letala, danes pa naj bi se jim pridružile še belgijske letalske sile. Posredovanje so podprle še Kanada, Španija in Norveška, kot zadnji pa še Katar. Grčija in Albanija sta za vzletanje ponudili svoja letalska oporišča.

Napade na Libijo, ki naj bi zagotovili zaščito civilistov, podpira generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, podporo akciji zahodnih držav pa je izrazila tudi iraška vlada.

Nato bo sodeloval pri prepovedi uvoza orožja
Zveza Nato je v nedeljo zvečer v Bruslju sprejela vojaški načrt za izvajanje prepovedi izvoza orožja v Libijo, članice zavezništva pa se niso dogovorile o načrtu za uveljavljanje prepovedi letenja. Kot so povedali številni diplomati, je predlog o Natovem letalskem nadzoru Libije blokirala Turčija, ki odločno nasprotuje posredovanju zavezništva v tej državi. Pogovori glede vloge Nata v Libiji se ne bodo nadaljevali pred torkom.

Nato je tako še vedno neenoten glede Libije, Evropska unija pa se je odločila za nove sankcije proti Gadafiju. Zunanji ministri EU-ja v Bruslju so potrdil prepoved potovanja na ozemlje Unije in zamrznitev premoženja razširili na enajst oseb, zamrznitev premoženja pa na devet podjetij oziroma institucij. Ministri sicer še niso uvedli sankcij proti libijski nacionalni naftni družbi. Premoženje v tej družbi, povezani z Gadafijem, naj bi zamrznili pozneje ta teden.

Kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, znotraj EU-ja prevladujejo različna stališča do posredovanja v Libiji. Najjasneje je svoje zadržke predstavila Nemčija, pa čeprav se je kanclerka Angela Merkel udeležila sobotnega kriznega sestanka v Parizu in sprejela sklep, kjer Unija sporoča, da Gadafi nima več mesta na čelu Libije.